Pozdravljeni,

Kolikokrat ste že slišali nekoga govoriti o seznamu stvari, ki jih mora narediti ta dan, in stavek končati z "Umrl bom."
Kolikokrat ste videli prijatelja, ki je pogledal nalogo za matematiko, vedoč, da ima pred sabo ure sedenja za mizo, potem pa rekel "ubij me". To je šala. Ampak ali je smešno?
Kaj pa drugi stavki, kot je "Želim si, da bi bil mrtev" ali "ustreli me"? Skozi teden to slišim večkrat od ljudi okoli mene. BREZ da bi sploh pomislila na pomen tega, kar govorijo.
Ko izgovorimo takšne fraze, jih normaliziramo. Normaliziramo poslušanje ljudi, ki se šalijo o samomoru, streljanju ali umoru. Morda mislite, da sem morda nekoliko dramatična in pretiravam s situacijo. To je samo šala in vemo, da ne mislijo resno, kajne? Če bi vam kdo rekel, da bi rad bil mrtev ... bi se vam zdelo smešno?

Nekako ljudje ta stavek uporabljajo kot nek trend. Ta trend me resno skrbi, saj takšni izrazi postajajo vse bolj običajni in izgubljajo svoj resnični pomen.
Namesto da bi se uporabljali kot opozorilo na resne duševne stiske, postajajo skorajda fraza ali pa prenašajoči se izraz, kar pa ni sprejemljivo. S tem, ko takšne izjave postajajo del vsakdanjega jezika, se izkrivlja resnost duševnih težav in travmatičnih situacij. Na svetu je 2% smrti zaradi samomorov...
To ustvarja okolje, kjer se resni problemi pogosto spregledajo ali pa se jih ne obravnava pravilno. Poleg tega opažam, da ljudje te izraze včasih uporabljajo zgolj kot način za pridobivanje pozornosti ali pa kot modno muho, kar pa je nesprejemljivo. Namesto da bi se ti izrazi normalizirali, bi morali spodbujati spoštljiv in odgovoren način komunikacije ter se zavedati resnosti besed, ki jih uporabljamo.

Mogoče se ne strinjate vsi, ampak morala sem to napisati, ker opažam, da ta stavek zasledim zmeraj pogosteje.

Lepo bodite,
springirl