vse se je začelo, ko sem bila v vrtcu, torej pet let?? neki okol tu. z vrtcem smo šli na eno igrišče, in sem se spuscala po toboganu. pol ko sem prišla do dna, sem se vstala, in šla do ene klopce, kjer so bli storži. in takrat sem se zazibala, in imela sem občutek, kot da sem v sanjah. glasovi mojih sošolcev in sošolk so bli pridušeni, tak kot da so v neki zaprti sobi. pol je minola kaka minuta, in vse je blo normalno, in sem se šla naprej igrat. ker sem bla takrat se majhna, nisem nobenmu povedala, ker se mi ni zdelo pomembno.

od takrat ko je blo to, je minilo zej že osem devet let, in skozi cas se mi je taka situacija skos pojavljala. vse starejša ko postajam, vedno več imam takoh situacij, zdej že csak teden vsej enkrat.

nekako tako izgleda, največkrat je, takoj ko se vstanem, in se malo zazibljem, in potem začnem razmišljati: "ali res obstajam, NE morem obstajati, zakaj obstaja svet, zakaj sem resnična, a sem res resnicna?" in potem vsi glasovi okoli mene postanejo pridušeni, tako kot da bi bili v drugem prostoru, za zaprtimi vrati, pa so v isti sobi kot jaz. ce hosim v takih situacijah, se mi zveti, in glasbo slišim svoje korake, pa čeprav hodim cisto potiho. v takih primerih tudi slišim bobnanje srca v usesih. pac ful je weird. ampak mine v roku 2 minut.

jaz mam tud anemijo, in me zanima, če je to mogoč tud posledica anemičnosti. a se komu tud to dogaja? kaj je to? ka vi nardite ko se to zgodi? novenmu nočem povedat, ker me je strah, da bodo misli da si izmisljujem, da hocem pozornost itd. pa ni res, ker se mi to res dogaja, tak da plis pomagite ce znate.