Bolezen mama
1
Oli
hej
moja mami gre v torek na bronoskopijo to je nekaoperacija z pljuci nisem ziher pac neki ji bodo ljuce opererali drugace je zdrava in vse samo to je in me zelo skrbi zanjo pac ful se cudno pocutem se bolj se pa cudno pocutim ker njo ni nikoli strah it k zdravniku.... ali na operacijo ampak sedaj jo je saj baje ni nic nevarnega ali kaj samo ful me skrbi pa to
moja mami gre v torek na bronoskopijo to je nekaoperacija z pljuci nisem ziher pac neki ji bodo ljuce opererali drugace je zdrava in vse samo to je in me zelo skrbi zanjo pac ful se cudno pocutem se bolj se pa cudno pocutim ker njo ni nikoli strah it k zdravniku.... ali na operacijo ampak sedaj jo je saj baje ni nic nevarnega ali kaj samo ful me skrbi pa to
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1. normalno je da te skrbi zanjo. pomeni da jo imaš rada:hugging:
2. povej vse svoje skrbi. to kar si nam.
3. nič se ji nebo zgodili:blue_heart:
2. povej vse svoje skrbi. to kar si nam.
3. nič se ji nebo zgodili:blue_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
normalno je, da te je strah. stoj ji ob strani, povej ji, da jo maš rada, vse bo vredu <3
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejj, sem mal poguglala, pa upam da bo pomagalo!
*i* Bronhoskopija ni operacija v smislu, da bi rezali pljuča. To je diagnostični postopek, kjer zdravniki skozi nos ali usta s tanko kamero pogledajo v dihalne poti (sapnik in bronhije). Včasih lahko pri tem vzamejo majhen vzorček tkiva (biopsijo), če morajo preveriti kaj natančneje.
~Poseg se običajno naredi v lokalni ali kratkotrajni splošni anesteziji.
~Traja kratek čas.
~Po njem je mami lahko malo vneto grlo ali jo boli pri požiranju, ampak to mine.
~Čeprav se sliši strašno, gre za rutinsko preiskavo, ki jo zdravniki delajo zelo pogosto. *i*
*roza* Zdaj pa k strahu :) *roza*
-Kako si lahko pomagaš:
~Poskusi ji biti v oporo, tako da jo objameš, ji rečeš, da boš mislila nanjo.
~Če te skrbi še naprej, se lahko pogovoriš tudi z bratom ali očetom, da ne boš sama s temi občutki.
Tvoja skrb samo kaže, kako zelo imaš mami rada. <3
In skoraj zagotovo bo vse v redu.
Upam, da se vse uredi!
Zaželi srečo mami v mojem imenu!
:)
*i* Bronhoskopija ni operacija v smislu, da bi rezali pljuča. To je diagnostični postopek, kjer zdravniki skozi nos ali usta s tanko kamero pogledajo v dihalne poti (sapnik in bronhije). Včasih lahko pri tem vzamejo majhen vzorček tkiva (biopsijo), če morajo preveriti kaj natančneje.
~Poseg se običajno naredi v lokalni ali kratkotrajni splošni anesteziji.
~Traja kratek čas.
~Po njem je mami lahko malo vneto grlo ali jo boli pri požiranju, ampak to mine.
~Čeprav se sliši strašno, gre za rutinsko preiskavo, ki jo zdravniki delajo zelo pogosto. *i*
*roza* Zdaj pa k strahu :) *roza*
-Kako si lahko pomagaš:
~Poskusi ji biti v oporo, tako da jo objameš, ji rečeš, da boš mislila nanjo.
~Če te skrbi še naprej, se lahko pogovoriš tudi z bratom ali očetom, da ne boš sama s temi občutki.
Tvoja skrb samo kaže, kako zelo imaš mami rada. <3
In skoraj zagotovo bo vse v redu.
Upam, da se vse uredi!
Zaželi srečo mami v mojem imenu!
:)
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
