Normalna?
1
Kristi
Torej meni se zdi, da z mano ni vse v redu.
Pač sem bolj zadržana oseba in se raje držim zase. Ne maram se pogovarjati in to je pač že od nekdaj. Vem, da to niti ni tako čudno ampak tu je glavni problem:
Včasih mi je dolgčas in saj večinoma berem in si zmišljujem zgodbe v glavi ali pa sem na telefonu se še vseeno moram malo pogovarjati.
Težava je, ki se vleče že od ne vem katerega razreda je, da sem si ustvarila prijatelje, namišljene. To se je vleklo moji ''prijatelj'' so bili že zelo poglobljeni, kakor da bi bili resnični. S tem sem za nekaj časa prenehala približno pol leta.
Ampak kmalu se je ponovilo zdaj so to sicer druge osebe, ki delujejo bolj kot moj center za nasvete in pomoč. So si tudi zelo nasprotni v prepričanju pač eni so bol strogi drugi boj sproščeni itd.
Ampak vseeno se mi zdi, da to ni čisto normalno in ali je to sploh zdravo?
Mimogrede vem, da niso resnični in ne obstajajo, da si ne bi kdo kaj ustrašil.
Že vnaprej hvala za vse odgovore...
Pač sem bolj zadržana oseba in se raje držim zase. Ne maram se pogovarjati in to je pač že od nekdaj. Vem, da to niti ni tako čudno ampak tu je glavni problem:
Včasih mi je dolgčas in saj večinoma berem in si zmišljujem zgodbe v glavi ali pa sem na telefonu se še vseeno moram malo pogovarjati.
Težava je, ki se vleče že od ne vem katerega razreda je, da sem si ustvarila prijatelje, namišljene. To se je vleklo moji ''prijatelj'' so bili že zelo poglobljeni, kakor da bi bili resnični. S tem sem za nekaj časa prenehala približno pol leta.
Ampak kmalu se je ponovilo zdaj so to sicer druge osebe, ki delujejo bolj kot moj center za nasvete in pomoč. So si tudi zelo nasprotni v prepričanju pač eni so bol strogi drugi boj sproščeni itd.
Ampak vseeno se mi zdi, da to ni čisto normalno in ali je to sploh zdravo?
Mimogrede vem, da niso resnični in ne obstajajo, da si ne bi kdo kaj ustrašil.
Že vnaprej hvala za vse odgovore...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Popolnoma normalno in zdravo je to, posebej za take ljudi kot so ti, da se ne pogovarjajo preveč in za tiste, ki imajo slabe prijatelje. Seveda pa ne morejo taki prijatelji namestiti živih oseb. Vsak človek potrebuje enega prijatelja (živega), ki mu lahko zaupa. Namišljeni prijatelj ti da vse kar si želiš ti, npr. ti da podporo ko je želiš ... A vseeno te lahko v nekarerih primerov "hvali" preveč, zato ti priporočam, da te ta namišljeni prijatelj "okrega" za kakšno slabo dejanje, npr. če si se zlagala učitlci, bodi na telefonu tisti dan pol ure manj. Obrdži ga, vendar ne zamenjaj sanj z resničnostjo. Še vseeno poskušaj najti prijatelja/prijateljico, ki mu/ji boš na zaupala. Pomoje je najboljša kombinacija prav tale: imaš namišljenega prijatelja, ki ni strog, ne pa tudi mil in resničnega prijatelja, ki mu res zaupaš.
Srečno :wink:!
Srečno :wink:!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
pri marsičem se strinjam s #sedmošolka. Dokler tvoji namišljeni prijatelji ne ovirajo tvojega vsakodnevnega delovanja s tem ni nič narobe. So nek tvoj notranji glas, ti lahko svetujejo, lahko se jim zaupaš. Je pa tudi pomembno, da imaš "resnične" prijatelje. Ne rabiš jih imeti veliko, ljudje imamo različne preference glede števila ljudi, ki si jih želimo okoli sebe in glede časa, ki ga želimo preživeti sami in v družbi.
Kako pa čutiš ti - si žalostna, ker se ne pogovarjaš več? Kako se počutiš v družbi drugih ljudi? :blush:
Če te zadeva teži pa se lahko pogovoriš s svetovalcem_ko na TOM telefonu - (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si) (vem - ne govoriš rada, a vseeno ta možnost obstaja) ali pa pokličeš in se dogovoriš za svetovanje na Posvet – Center za psihološko svetovanje, 031/704-707, posvet.org, pišeš jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si.
Srečno :heart:
pri marsičem se strinjam s #sedmošolka. Dokler tvoji namišljeni prijatelji ne ovirajo tvojega vsakodnevnega delovanja s tem ni nič narobe. So nek tvoj notranji glas, ti lahko svetujejo, lahko se jim zaupaš. Je pa tudi pomembno, da imaš "resnične" prijatelje. Ne rabiš jih imeti veliko, ljudje imamo različne preference glede števila ljudi, ki si jih želimo okoli sebe in glede časa, ki ga želimo preživeti sami in v družbi.
Kako pa čutiš ti - si žalostna, ker se ne pogovarjaš več? Kako se počutiš v družbi drugih ljudi? :blush:
Če te zadeva teži pa se lahko pogovoriš s svetovalcem_ko na TOM telefonu - (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si) (vem - ne govoriš rada, a vseeno ta možnost obstaja) ali pa pokličeš in se dogovoriš za svetovanje na Posvet – Center za psihološko svetovanje, 031/704-707, posvet.org, pišeš jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si.
Srečno :heart:
0
Moj odgovor:
Bela
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Izbirci- rabim hitre odgovore
Oj,
torej jutri zvečer morm oddat za obvezne izbirne predmete. Starša mi težita, da morm it na en jezik (seprav nemščina al pa španščina). Ampak nočem na jezik, ker mi je učenje jezikov mučenje. In če nimam motivacije- nč se ne naučim in ne bom nikol govorila tega jezika ker se mi bo zameru. In js ponavad sam tm gnijem na stolu, naslednje leto bi pa rada šla k predmetu k me dejansko zanima in bom od tm neki odnesla.
Torej- na nemščino ne grem v lajfu, ker mi res ni več do tega. Hodila sem 4 leta, naučila se nism nč, ker mi je blo bedno in se nism niti trudla.
Pol sm šla na španščino- 10000x bolš ampak še vedno ne bi hodila naslednje leto, ker mam velik boljše predmete.
S starpi sm se že večkrat pogovarjala o tem, ampak ne popustijo- "jezike se je treba učit". In jih razumem, zakaj hočeta to, ker mi bojo jeziki koristl. AMpak če nimam motivacije, ne bom niti nč odnesla od pouka in bom ta jezik znala še mnj.
A mi da prosim kdo kakšno idejo, kako prepričat starše, da popustijo glede tega?
(aja šla bi pa rada na retoriko pa na neko kemijo).
torej jutri zvečer morm oddat za obvezne izbirne predmete. Starša mi težita, da morm it na en jezik (seprav nemščina al pa španščina). Ampak nočem na jezik, ker mi je učenje jezikov mučenje. In če nimam motivacije- nč se ne naučim in ne bom nikol govorila tega jezika ker se mi bo zameru. In js ponavad sam tm gnijem na stolu, naslednje leto bi pa rada šla k predmetu k me dejansko zanima in bom od tm neki odnesla.
Torej- na nemščino ne grem v lajfu, ker mi res ni več do tega. Hodila sem 4 leta, naučila se nism nč, ker mi je blo bedno in se nism niti trudla.
Pol sm šla na španščino- 10000x bolš ampak še vedno ne bi hodila naslednje leto, ker mam velik boljše predmete.
S starpi sm se že večkrat pogovarjala o tem, ampak ne popustijo- "jezike se je treba učit". In jih razumem, zakaj hočeta to, ker mi bojo jeziki koristl. AMpak če nimam motivacije, ne bom niti nč odnesla od pouka in bom ta jezik znala še mnj.
A mi da prosim kdo kakšno idejo, kako prepričat starše, da popustijo glede tega?
(aja šla bi pa rada na retoriko pa na neko kemijo).
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(47)
Vesela šola me ne zanima.
(71)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(125)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(42)
