Pravijo mi piflar
4
No pač dons na oddelčni nam je učitlca kazala ocene, k jih mamo v tem letu. In poj pokaže moje ocene. Jst mam pač dobre ocene ( nikol še nism dobla 3 ( vem čudn a ne?:no_mouth:)) in poj se fantje itak začnejo oglašat, like: Kva je ta piflarka, k ma sam 3 štirke ostalo pa pet al pa ta sploh ni z zemle, k ma take ocene al pa ta sploh ni za v nš klas ..... Jst se ful grozn počutm ker sam zato, k mam dobre ocene, ne spadam v nš klas. Plis pomagite mi k bom ponorela če se mi bo to še dogajal:sob::sob::sob:. Tenx že v naprej za vse odgovore:kissing_heart:
Lp Pookiebear
Lp Pookiebear
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
taki ludeki niso redki, js tud v lajfu nism dobla nižje ocene od 4 tkoda ja lej pač ena stvar, piflarji so tisti k ponavad pišejo al pa so vprašani za 2 al pa 3 ker si tok berejo pa ponavljajo in poj vse pomešajo pa ne razumejo kva se učijo
2
se strinjam
Pač pr men je enako. Js mam sam eno 4 pa sem za njih nevem kj. Sam vzemi to kot kompliment pa reči hvala, pa bodo ostal brez besed.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pac sej a ves ce majo oni 3,2,1,4 se jim zdi to dobr
ce si edina v clasu te razumem
sam pac ne jih poslusat
ce si edina v clasu te razumem
sam pac ne jih poslusat
1
Nun
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful vam hvala za vse odgovore:kissing_heart::blush:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojla js sm zdej na gimnaziji in je blo isto v osnovni, mela sem sam petke tm pa tm štirko. moji sošolci so bli kar okej, vbistvu mi je sam enkrat en reku piflarka in še takrat me je učiteljica zagovorila. Kar hočem rečt so dve stvari. Dobre ocene rabiš. Če ne druzga za v srednjo ko se vpisuješ, da maš več točk. Tudi če se kej kar neboš nikoli rabla načiš sam en dan pred testom za test in pol pozabš je V REDU. Ne se sekirat glede tega. in druga stvar.... no uživi. Dokler lahko tako na lahko dobiš petke kr pol sploh če greš na gimnazijo je malo težje, ni nemogoče ma je težje. Si pa tolko bolj zadovoljen pol, če ti uspe. Tako razmišljam zdej. In unih sošolcu ne poslušat, kr če že v osnovni ne upaš dobit petke je pol v srednji tko... kar nikoli nisi znal tud nikoli ne morš obnovit, in ti si v osnovni.... torej se učite osnove. Ne se že na začetku šparat. Če zmoreš dobivat tako lepe ocene, je to pohvala, sošolci ne vejo kaj govorijo in so ljubosumni. Ne zaradi njih popustit! Če se jim lahko upreš tko da jih ne poslušaš je še boljše kr gradis na samozavesti in samovolji kar boš v življenju še kako rabla. Zdrži!
0
gimnazijka
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
reči:iz planeta niste vi ker pač nimate petk.
samo ljubosumni ste.Smešn vzdevek,moji prijateljci tudi praavmo tako.
samo ljubosumni ste.Smešn vzdevek,moji prijateljci tudi praavmo tako.
2
Prijatelj
Ja pomoje se bojo pol sam smejat zacel pa se bul norcv idk tho
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ubistvu je to pohvala...js sam rečm "hvala".
0
Ni to pohvala
Piflar je nekdo ki se nauci nahitro neko snov napamet, po npr. Ocenjevanju pa jo pozabi
Torej ni pameten, ampak se dela pametnega
Realno je zalitev
Piflar je nekdo ki se nauci nahitro neko snov napamet, po npr. Ocenjevanju pa jo pozabi
Torej ni pameten, ampak se dela pametnega
Realno je zalitev
To je tut res... K men je ena prjatlca to rekla na jim rečem hvala ampak to nav lih pomagal
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pač ne posluši jih:slight_smile:
2
Knock knock
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ne skrbi mene sošolci poimenujejo piflarka, ko dobim slabo oceno me pa zafrkavajo (v bistvu ob štrikah, ker mam samo petke pa štike) v glavnem ne se jim pustit in poskusi se hecati iz tega
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pač lej ignoriraj jih. men pravijo enako. vzemi to kot kompliment, reci hvala in bodo ostal brez besed
0
Flamingo
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hejj,
tud mene tak kličejo ampak ko bojo v srednji šoli al pa se ne bojo mogli vpisat na željeno pa bojo vidli kak težko bo...
ps: tud jst še nism mela 3 lol
lp
tud mene tak kličejo ampak ko bojo v srednji šoli al pa se ne bojo mogli vpisat na željeno pa bojo vidli kak težko bo...
ps: tud jst še nism mela 3 lol
lp
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.


