Hejla!
Tole je moja zgodba! Upam, da vam bo všeč, ce vam bo stisnite like in napišite komentar!:kissing_heart::kissing_heart:

...*b* ~Ni poti nazaj~ *b*

Danes se je začela pustolovščina in hkrati izziv za društvo UZPPP (urad za posebne primere preiskav). Soočiti se morajo z templjom imenovanim *b* ni poti nazaj *b* v katerem so ljudje, ujeti. Ujeli so jih sovražniki društva UZPPP. Zdaj pa se društvo podaja v dogodivščino. Društvo je prehodilo vse po dolgem in počez, da je našla znak, ki je bil v sredini bel okoli pa je imel, kot nekakšne črne sončeve žarke. Ta znak naj bi pomenil, da je nadaljevanje poti izredno nevarno. Društvo se je zavedalo v kakšno nevarnost se podajajo, a vseeno so si prizadevali, da bodo ljudi, ki so ujeti v templju rešili. Pred njimi so stala ogromna in težka vrata. Vrata so bila zaklenjena zato so sklenili, da bodo našli drugo pot do notranjosti templja. Ni bilo ne luknje, niti razpokice skozi katero bi lahko splezali/ se prekotalili. Čakali so na čas, ko se bodo vrata odprla. Čakali so in čakali a le dočakali. Odprli so vrata, pri vratih pa je stalo kup varnostnikov. Nekdo, je plačal 3 milijone, da so ga izpustili. V tem času se je celotno društvo potihoma odplazilo v tempelj, a jim to seveda ni uspelo brez, da bi jih varnostniki slišali. Začel se je beg. Najprej so šli mimo dvorane steklane (tako se imenuje ker je iz stekla), kasneje so šli mimo kolodvora sora nazadnje pa so prišli do konca templja - kar je tudi konec sveta. To je bilo zelo nevarno pobočje, saj če stopiš milimeter predaleč, si lahko že mrtev. Društvo se ni predalo temveč začelo je borbo. Borba se ni dobro končala be za društvo, niti za varnostnike templja. Vsi so bili poškodovani - nekateri bolj, nekateri manj. Društvo je sklenilo, da je zdaj ravno pravi čas za pobeg- ko so varnostniki poškodovani, kar pomeni, da nemorejo praktično ničesar. Stekli so do dvorane, kolodvora - torej šli so povsod a zaman. Lastniki templja in njihovi ujetniki so zbežali oz. lastniki so pripeli ujetnike in jih prisilili v beg. Stekli so iz templja, varnostniki pa so jih že dohiteli. Tekli so kolikor so jih nesle noge, se vsedli na mestni avtobus tako, da jih varnostniki niso opazili. A na presenečenje druxtva so se vsedli na enak avtobus kot tudi lastniki templja in jihovi ujetniki. Nasmehnila se jim je sreča. Prikorakali so do vseh in punce so osvajale lastnike templjov, med tem pa so fantje na nasljednji postaji izstopili z ujetniki. Kasneje so izstopile tudi punce. Društvo je bilo ponosno, saj je doseglo njihov največji strah in cilj.

*b* Vam je bilo všeč? *b*
*zelena* Če cam je bilo, komentirajte in like-jte. *zelena*

~ Lepi pozdravčki ~
~ Zoe ~