Iz ordinacije

Oj!

Tvoj indeks telesne mase je pri tvoji teži in višini 26,1, kar te uvršča na 95. percentilo za dekleta tvoje starosti. To pomeni, da je tvoja teža res čezmerna, kot si tudi že sama ugotovila. Čezmerna telesna teža ali debelost lahko vodi v številne zdravstvene zaplete, tudi pri mladih, zlasti če traja že od mladosti v odraslo dobo (od zgodnjega pojava sladkorne bolezni, povišanega pritiska, povišanih maščob v krvi do srčno-žilnih obolenj, težav s hrbtenico in sklepi itd.). Vsekakor bi bilo pametno izgubiti vsaj 10–15 kilogramov telesne teže. Sama ne podpiram nobenih ekspresnih čudežnih diet. Potrebno bo večmesečno trdo delo v obliki korenite spremembe prehrane in redne intenzivne telesne dejavnosti vsaj trikrat na teden, idealno pa bi bilo vsak dan.

Kar se prehrane tiče, je treba pogosto (petkrat na dan) jesti količinsko zmanjšane obroke, ki naj vsebujejo predvsem veliko svežega sadja in zelenjave, vključena pa morajo biti tudi vsa druga  hranila, kot so meso, maščobe in ogljikovi hidrati, seveda v ustrezno majhnih količinah in tiste bolj zdrave »variante« (pusto belo meso in ribe namesto govedine in svinjine, olivno olje namesto masla ali živalskih masti, rjav riž in polnozrnate testenine namesto belih). Redno jej zajtrk, zadnji obrok pa naj bo vsaj par ur pred spanjem.

Ker še živiš doma in si verjetno bolj ali manj odvisna od prehrane staršev, jih boš žal morala vključiti v svoje prehranske načrte, saj se bodo morali tudi oni malce prilagoditi in spremeniti tudi svojo prehrano, ti pripravljati prilagojene obroke ali ti vsaj omogočiti, da si jih boš pripravljala sama.

Kar se telesne aktivnosti tiče, samo dolgi sprehodi (ali običajna vožnja s kolesom) za znižanje teže ne bodo dovolj (seveda pa je tudi to bolje kot nič!). Potrebna je taka telesna aktivnost, da se pri njej spotimo in se nam dvigne srčni utrip. To so tek (zlasti intervalni), hoja v hrib, hitro kolesarjenje ali kolesarjenje v hrib, intenzivno plavanje, aerobika oz. drugi primeri podobnih vadb in še bi se našlo.

Seveda je treba z vadbo začeti postopno, zlasti če smo čisti začetniki in se prej nismo kaj dosti ukvarjali s športom (tako se izognemo pretiravanju in poškodbam ter prehitremu  padcu motivacije in opustitvi dejavnosti, če takoj ne zmoremo doseči zastavljenih ciljev).

Pri teku začneš s kratkimi razdaljami (npr. po nekaj 100 metrov), ki jih ponavljaš in vsakič postopno povečuješ, vmes pa hodiš, dokler jih nisi zmožna povezati v daljši tek (do par kilometrov). Ko boš pridobila kondicijo in malo utrdila svoje sklepe, lahko začneš tudi z intervalnimi treningi (določeno razdaljo pretečeš v sprintu, nato upočasniš in lahkotno tečeš, nato zopet sprint itd.).

Podobno je tudi z drugimi dejavnostmi – bistveno je, da  v začetku ne pretiravamo in ne precenjujemo svojih sposobnosti ter si postavljamo realno dosegljive cilje, ki jih nato ustrezno povečujemo.

Mislim, da so skrbi, kaj si bodo drugi mislili, ko te bodo videli zunaj kolesariti, teči ali kaj drugega, povsem odveč. Nihče ni postal »fit« brez truda in čez noč! Ukvarjanje s športom za nikogar ni nič sramotnega (tudi za tiste s čezmerno težo – nanje bi bili lahko kvečjemu bolj ponosni!). Vem pa, da so najstniška leta občutljivo obdobje, da sta videz in mnenje drugih (zlasti vrstnikov) zelo pomembna, pa naj se nam odraslim to zdi še tako nerazumljivo ali nesmiselno.

Zato lahko »športaš« tudi ob urah, ko zunaj ni veliko ljudi – npr. zgodaj zjutraj ali zvečer (če živiš v mestu in je to mogoče), greš kam bolj na samo (na polje, na kakšen hrib v okolici …). Če te skrbi, kaj bodo rekli domači, če boš telovadila doma, telovadi takrat, ko si sama ali drugi spijo.

Naj ti mnenje drugih (oz. strah pred njim) ne bo ovira za doseganje svojih ciljev!