Iz ordinacije

Živijo!

Vsi potrebujemo dober in kakovosten spanec. Količina spanja, ki jo vsak posameznik potrebuje za normalno delovanje, je lahko precej različna, na splošno pa velja, da se s starostjo potreba po spanju zmanjšuje (dojenčki večji del dneva prespijo, majhni otroci potrebujejo nekje 10–14 ur, najstniki 8–10 ur, odrasli 6–8 ur, starostniki pa včasih tudi manj kot 6 ur). Težave s spanjem oz. nespečnost delimo na nespečnost zaradi zmanjšane količine spanja (težave pri uspavanju ali prezgodnje zbujanje) oz. zmanjšane kakovosti spanja (zelo plitek spanec, pogosto zbujanje). Oboje lahko vodi v prekomerno zaspanost čez dan, zehanje, utrujenost oz. pomanjkanje energije, težave s koncentracijo itd. Zlasti problematično je, če nespečnost traja dlje časa, saj lahko pušča tako telesne kot psihične posledice.

Nespečnost je največkrat posledica psihičnih preobremenitev (stres, premlevanje dnevnih dogodkov, strah , pričakovanja itd.), lahko pa gre tudi za simptom telesne bolezni (npr. težav s ščitnico).

Pri obravnavi nespečnosti svetujemo predvsem higieno spanja (spat hodimo vsak dan ob približno isti uri, spimo vedno v istem, temnem, mirnem prostoru z ustrezno temperaturo, pred spanjem se izogibamo večjim obrokom ali pitju večje količine tekočin, težjim fizičnim aktivnostim ter uporabi elektronskih medijev – telefona, računalnika ali televizije), omejitev pitja kave ali drugih »poživil« (npr. energijskih pijač ali kokakole) in izogibanje le-tem po 2. uri popoldne ter izogibanje (krajšim) spancem ali počitku čez dan. Za uspavanje zvečer priporočamo sproščujoč sprehod ali branje knjig. Nekaterim zelo pomagajo tudi različne sprostitvene vaje in tehnike (t. i. avtogeni trening).

Zdravila za lajšanje nespečnosti (uspaval) jemljemo le izjemoma – kadar so težave z nespečnostjo tako hude, da je ogroženo posameznikovo normalno funkcioniranje, in kadar nič drugega ne pomaga.

Glavobol pri višjih temperaturah (vročini) je največkrat posledica dehidracije zaradi premajhne količine zaužite tekočine ob dodatnih povečanih izgubah (potenju). Že v normalnih razmerah svetujemo pitje vsaj 1–2 l tekočine (najbolje navadne vode) dnevno, ob visokih temperaturah pa je treba to količino vsaj podvojiti.

Bolečina v gležnju je lahko posledica zelo različnih vzrokov. Pri mlajših je navadno posledica poškodbe (najpogosteje  natega vezi) – akutne (npr. zvina, padca) ali kronične (pri prekomernih fizičnih aktivnostih, nepravilni tehniki fizičnih aktivnostih, npr. teka). Pri starejših gre lahko tudi za različna bolezenska stanja sklepov (obraba, nalaganje kristalov sečne kisline oz. putika, vnetje sklepa, tumorji itd.), ki pa so pri mlajših redka.

Vedno najprej svetujemo počitek, večkrat dnevno hlajenje sklepa z ledom, masažo s

protibolečinskimi in protivnetnimi geli in kremami (teh je na tržišču veliko; tiste iz vražjega kremplja žal ne poznam, saj smo zdravniki bolj ali manj omejeni na »konvencionalna« zdravila) in tudi uporabo elastičnega povoja. Če nič od tega ne pomaga, svetujem obisk zdravnika in po potrebi nadaljnjo diagnostiko (rentgen, ultrazvok) ali fizioterapijo.