Teta Justi

Živijo, Pink Lena!

Hvala tebi. Da mi zaupaš in da nisi predolga in da si nas vse skupaj s svojo težavo vsaj za hip odpeljala stran od  te presnete korone in morečega vzdušja in nas spomnila, da življenje vendarle teče naprej in prinaša čisto navadne, vsakodnevne težave najstnikov, kot so ljubezen, mozolji in sitni bratci in sestrice. Ne razumi me narobe, tvoja težava ne sodi med tiste, ki se jih da odpraviti zgolj z  zamahom roke in pripombo, ah, kar pozabi, brez veze, a je kljub temu s svojo vsakodnevnostjo v tej sivini dobesedno sproščujoča.

Kar zadihala sem, ko sem prebrala pisemce, potem pa se nasmehnila, ko sem si predstavljala, kako si te tvoja simpatija kdaj pa kdaj privošči. Tipično in klasično za najstnike, ko jim je sošolka ali znanka več kot zgolj prijateljica, a si tega ne znajo razložiti, še manj pa si to upajo priznati. Še bolj pa jih muči, da bi kdo drug opazil, da jim je kakšna deklica všeč. Strah in groza. Zato se radi skrivajo za zbadljivkami, vihanjem nosu, če kdo omeni ljubezen, bogme, pa znajo nekateri biti tudi grobi, nesramni, žaljivi. Tudi nasilni, bi dodal poštar Geza, ki zelo rad pripoveduje zgodbo iz otroštva, ko sta se sošolca stepla, ker je eden drugemu v hecu dejal, da je zaljubljen v Jožico iz paralelke in da mu zato marjetice rastejo iz glave.

No, ravs kot ravs, bi rekli, a se zgodba ni končala zgolj z nekaj buškami. Narazen so ju morali dajati najprej sošolci, potem učitelji, nato so morali klicati starše v šolo, in ne boš verjela, kaj je nastalo iz navadne zafrkancije. Celo družini sta se sprli za nekaj let. Toda zgodba ima vendarle srečen konec. Mulca sta čez nekaj let, ko sta »prebolela« muhasto najstništvo, postala najboljša prijatelja, tisti, ki  je bil užaljen, ker ga je sošolec zafrkaval, da je zaljubljen v Jožico iz paralelke, pa se je z Jožico – poročil!!!

Zdaj pa nazaj k najini pravljici, no, k tvoji simpatiji. O tem, kako se fantje obnašajo, ko jim je dekle všeč ali pa so zaljubljeni, pa tega ne priznajo ali pa se tega še ne zavedajo, oziroma kakšne znake kažejo v takšnem stanju, bi lahko napisali knjigo. Debelo!  Hodijo naokrog kot mesečniki, sitni so in razdražljivi, berejo snov iz učbenika, pa po treh urah ugotovijo, da so še vedno na isti strani, v očeh jim poskakujejo iskrice in prhutajo metuljčki, dekleta, ki so jim všeč, zafrkavajo, cukajo za lase, na ulici se skrivajo pred njimi, smejejo se brez razloga, hitro imajo solzne oči, jecljajo, ko se pogovarjajo ne le z dekletom, ki jim je všeč, ampak z vsakim, delajo se, da dekleta sploh ne obstajajo, ko so v fantovski družbi, se trudijo govoriti o dekletih kot nižjih bitjih, znajo ure in ure čakati za vogalom, da bi, kot po naključju, srečali všečno jim deklico, ko se vrača iz glasbene šole, ne bi pa priznali, da jim je kakšen deklič všeč,  pa tudi če bi jim obljubili same petke iz matematike do konca šolanja, zabavni so, polni sočutja, naslednji dan temačni kot poznojesenski dan …

Naštela sem ti samo nekaj fantovskih stanj, ki kažejo, da v njih vrejo čustva, ki jim pravimo – zaljubljenost. Skratka, imamo opravka z zelo zapletenim pojavom, zato je treba k njemu pristopiti z veliko občutka in biti pripravljen na številna presenečenja. Ampak to traja leto, dve, morda tri, potem pa se ustalijo in je večina ponosna, da so zaljubljeni, da imajo dekle, in tega ne skrivajo. Še več, radi pokažejo, da so nekomu všeč, da jih nekdo ljubi.

Ker ti nihče ne more vzeti tega, da ti je všeč in da ga imaš rada, in ker, kot praviš, on ve za tvoja čustva in mu zato ni nerodno pred drugimi, ni zbežal in ti ni obrnil hrbta, potem pa kar pogumno. Mislim, da ti glede na povedano ni treba biti preveč sramežljiva in zadržana. Bodi to, kar si, in ne zamudi priložnosti, da mu z drobnimi znaki pozornosti, z nasmehom, s spodbudo, pohvalo pokažeš svojo naklonjenost. Korak za korakom mehčaj ostre robove, ki jih fantje v teh letih postavijo v bran pred dekleti in čustvi, ki jih zajamejo ob druženju z njimi.

Glej, ne vem, kakšen bo konec te zgodbe, tega nihče ne more napovedati, mogoče boš čez nekaj časa celo sama ugotovila, da ti zadošča zgolj prijateljstvo z njim, da pa ti srce hitreje utripa, ko gre mimo kakšen drug mladec. Ampak ravno v tem je čar tovrstnih odnosov. Če bi bilo vse znano že vnaprej, verjemi mi, da bila ljubezen pol manj zanimiva in vznemirljiva. Zdaj pa kar naprej na pota raziskovanja.