Naj vam predstavim zgodbo o Mozesu, mladem Afričanu, ki se je odločil, da bo odšel na študij v Slovenijo. Mozes je odraščal v majhnem mestu v Afriki in se je od nekdaj zanimal za tehnologijo in računalništvo. Ko je končal srednjo šolo, se je odločil, da bo nadaljeval študij v tujini in se prijavil na fakulteto v Ljubljani.
Ko je prispel v Slovenijo, se je počutil zelo zmeden. Vse je bilo drugače, ljudje so govorili drugače, hrana je bila drugačna in na splošno se je zdelo, da je vse zelo hitro in naporno. Poleg tega se je soočil z jezikovnimi ovirami, saj ni govoril slovensko. Vendar se je Mozes odločil, da se bo prilagodil in premagal kulturne in jezikovne ovire.
Najprej je začel intenzivno učiti slovenski jezik. Začel je z osnovami in kmalu se je naučil pogovarjati z ljudmi in razumeti njihove pogovore. Tako je lahko bolje razumel kulturo in navade ljudi v Sloveniji. Poleg tega se je vpisal v tečaj slovenščine za tujce, kar mu je pomagalo izboljšati svoje jezikovne veščine.
Ko se je Mozes bolje seznanil s slovensko kulturo, je ugotovil, da se zelo razlikuje od afriške kulture, v kateri je odraščal. V Afriki so odnosi med ljudmi bolj prijateljski in družabni, medtem ko so Slovenci bolj zadržani in hladni. To je bila za Mozesa velika kulturna ovira, saj se ni mogel kar tako vklopiti v družbo. Vendar se je odločil, da bo poskušal spremeniti svoj pristop in se prilagodil kulturnim navadam v Sloveniji.
Mozes se je zelo trudil, da bi se uveljavil na fakulteti in prispeval k svojemu okolju. Ker je bil odličen v računalništvu, je bil izbran za mentorja za študente, ki so potrebovali pomoč pri programiranju. Tako je imel priložnost spoznati nove ljudi in se povezati z njimi. Poleg tega se je vključil tudi v študentsko društvo, kjer je sodeloval pri organizaciji dogodkov in prireditev.
Kljub kulturnim in jezikovnim oviram se je Mozes odločil, da bo izkoristil priložnosti, ki jih ima v Sloveniji, in prispeval k svojemu okolju.
Ko je prispel v Slovenijo, se je počutil zelo zmeden. Vse je bilo drugače, ljudje so govorili drugače, hrana je bila drugačna in na splošno se je zdelo, da je vse zelo hitro in naporno. Poleg tega se je soočil z jezikovnimi ovirami, saj ni govoril slovensko. Vendar se je Mozes odločil, da se bo prilagodil in premagal kulturne in jezikovne ovire.
Najprej je začel intenzivno učiti slovenski jezik. Začel je z osnovami in kmalu se je naučil pogovarjati z ljudmi in razumeti njihove pogovore. Tako je lahko bolje razumel kulturo in navade ljudi v Sloveniji. Poleg tega se je vpisal v tečaj slovenščine za tujce, kar mu je pomagalo izboljšati svoje jezikovne veščine.
Ko se je Mozes bolje seznanil s slovensko kulturo, je ugotovil, da se zelo razlikuje od afriške kulture, v kateri je odraščal. V Afriki so odnosi med ljudmi bolj prijateljski in družabni, medtem ko so Slovenci bolj zadržani in hladni. To je bila za Mozesa velika kulturna ovira, saj se ni mogel kar tako vklopiti v družbo. Vendar se je odločil, da bo poskušal spremeniti svoj pristop in se prilagodil kulturnim navadam v Sloveniji.
Mozes se je zelo trudil, da bi se uveljavil na fakulteti in prispeval k svojemu okolju. Ker je bil odličen v računalništvu, je bil izbran za mentorja za študente, ki so potrebovali pomoč pri programiranju. Tako je imel priložnost spoznati nove ljudi in se povezati z njimi. Poleg tega se je vključil tudi v študentsko društvo, kjer je sodeloval pri organizaciji dogodkov in prireditev.
Kljub kulturnim in jezikovnim oviram se je Mozes odločil, da bo izkoristil priložnosti, ki jih ima v Sloveniji, in prispeval k svojemu okolju.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo mi je všeč prvi del
1
Moj odgovor:
Zaskrbljena sedmošolka💕
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave med prijatelji
Živjo!
Sem dvanajstletna sedmošolka.
Imam en manjsi problem, upam da mi zna kdo pomagat.
Zadnje čase se počutim precej butasto v razredu. V bistvu imam dve pravi prijateljici, ki pa se med sabo tako-tako razumeta. Skupaj je kr okej ampak ko sem pa sama z eno od njiju pa začneta govorit, npr. Ej a se ti ne zdi, da (recimo) Kaja tak ful dramatizira. Pač nisma je počakale in je jezna. Pol ko pa ona naju ne je pa ok. Al pa npr. A ni (recimo ji) Ana tak ful nadležna. Pač tak...
Ne vem no, a je res treba?
In pol mi ena govori o drugi, ta druga pa o tisti prvi. Jaz se iskreno počutim precej čudno pa skrbi me, ka oni dve govorita o meni, ko sta sami. Pa zadnjič je Kaja rekla, da je London v Ameriki in sem se mal zasmejala, ker se mi je zdelo, da bi to lahko vedela, če ima pa geografijo 5. In pol me je še cel dan napol ignorirala in grdo gledla. Pa takrat sem ju še pol vprašala, če vesta kje je Milano in tudi nista imeli pojma. In ko sem zavila z očmi sta me napadli in govorilim da sem nesramna, pa da niso vsi tako pametni kot jaz. Nočem jima kar začet razlagat, kaj mi ne paše in to, nocem ju pa kar ignorirat. Plus tega, da se ta Kaja več druži s paralelko in med odmori kar izgine k njim. Več se druži z njimi kot z nama. Pol mi Ana teži, kak jo moti, da naju ona "zapušča" pa neki. Povedla ji pa tega ne bi! Jst imam pocasi že vsega dovolj in ne vem kaj naj. V našem razredu pa tudi ni kake boljse družbe
in sta oni dve še najbolj ok.
Morda to sploh ni tak problem in je z mano kaj narobe. Vseeno upam, da mi kaj svetujete:pray:
Lp
Zaskrbljena sedmošolka:two_hearts:
Sem dvanajstletna sedmošolka.
Imam en manjsi problem, upam da mi zna kdo pomagat.
Zadnje čase se počutim precej butasto v razredu. V bistvu imam dve pravi prijateljici, ki pa se med sabo tako-tako razumeta. Skupaj je kr okej ampak ko sem pa sama z eno od njiju pa začneta govorit, npr. Ej a se ti ne zdi, da (recimo) Kaja tak ful dramatizira. Pač nisma je počakale in je jezna. Pol ko pa ona naju ne je pa ok. Al pa npr. A ni (recimo ji) Ana tak ful nadležna. Pač tak...
Ne vem no, a je res treba?
In pol mi ena govori o drugi, ta druga pa o tisti prvi. Jaz se iskreno počutim precej čudno pa skrbi me, ka oni dve govorita o meni, ko sta sami. Pa zadnjič je Kaja rekla, da je London v Ameriki in sem se mal zasmejala, ker se mi je zdelo, da bi to lahko vedela, če ima pa geografijo 5. In pol me je še cel dan napol ignorirala in grdo gledla. Pa takrat sem ju še pol vprašala, če vesta kje je Milano in tudi nista imeli pojma. In ko sem zavila z očmi sta me napadli in govorilim da sem nesramna, pa da niso vsi tako pametni kot jaz. Nočem jima kar začet razlagat, kaj mi ne paše in to, nocem ju pa kar ignorirat. Plus tega, da se ta Kaja več druži s paralelko in med odmori kar izgine k njim. Več se druži z njimi kot z nama. Pol mi Ana teži, kak jo moti, da naju ona "zapušča" pa neki. Povedla ji pa tega ne bi! Jst imam pocasi že vsega dovolj in ne vem kaj naj. V našem razredu pa tudi ni kake boljse družbe
in sta oni dve še najbolj ok.
Morda to sploh ni tak problem in je z mano kaj narobe. Vseeno upam, da mi kaj svetujete:pray:
Lp
Zaskrbljena sedmošolka:two_hearts:



Zgodba: Tujec