Živjo! Kot obljubljeno sem zdaj na letalu za Ottawo (hvala bogu, da ni veliko premetavanja), kjer pišem ta dnevnik. A. Zanima te, koliko je še do pristanka. Tudi jaz... Aha! Ravnokar se je po zvočniku oglasila stevardesa in povedala, da je do pristanka v Ottawi še 10 minut. Torej bo takrat ura 20.30 po vašem času.Dejansko smo prispeli le 0.01 sekunde prepozno (ne, nisem fenomen, ampak sem uprabila časovnik na telefonu). Na letališču me je že čakala Abigail, ki me je takoj po objemu vprašala, ali sem lačna. In ker sem bila, sva šli jest. Vse skupaj je stalo 315 kanadskih dolarjev, kar je približno 35 vaših evrov (ugibam). Te zanima, kaj sva jedli? Ne? Bom vseeno povedala. Obe sva jedli Cupcakes, oziroma kolačke, pili pa sva kavo. Seveda ni šlo brez Tourtière.To je kanadska pita. Potem sva šli do Abigailine hiše, ki je bila velika in lepa kot Vila čira čara iz Pike Nogavičke. Imela je bazen, ogromen vrt... No, malo sem zašla. No, ker je ura že 21.25, jaz pa sem zelo zaspana, bom šla zdaj spat in greva z Abigail raziskovat Ottawo jutri. Se bereva jutri!
Lahko noč ti želim
Alexandria.