Zgodba: TujecTujek v Garoni 2. del
4
MrbitdajaMrbitdane
Iz Dnevnika Sebastiena Hebrasa, dne 21.5. 1920
Dragi Tyrone!
Še nikoli nisem bil tako razočaran kot sedaj. Mesto izgleda normalno, vse je isto, samo ljudje so se spremenili. Nihče me ne pozna več, vsi se obnašajo kot da sem tujec! Še Julienne, ljubezen mojega življenja, me je pozabila. Le šest let je minilo odkar sem odšel v vojno. Z njo sem si še dopisoval dve leti mojega časa v bojih. Le kaj se je zgodilo?
Ugotovil sem, da tudi mojega brata ni več. Prav tako ni več mojega prijetelja Noela. Oba sta bila vpoklicana in oba sta padla v vojni. Oh, kako bom pogrešal njuno družbo. Julienne, Noel, brat, VSI meščani, ki sem jih poznal, so me pozabili. To je grozno! Upam, da bom lahko spet začel svoje življenje tu.
To pa sploh ni najhujše! Vsi me gledajo z nezaupanjem. Spomnim se, da sem pred vojno pri mesarju vedno dobil zastonj kos mesa vsak teden ali po tem, ko sem pomagal. Saj razumem, da ima racioniranje svoj davek. A kar je on naredil, je pretirano. Name je poklical policijo z obrazložitvijo poskusa korupcije. Na srečo je bilo vse v redu. Nov inšpektor je kar razsoden.
Ko smo že pri novem inšpektorju; še njemu bolj zaupajo kot meni. Nek krajan, ki se mu zdi, da se me spomni, mi je povedal, da so mu priredili manjšo vselitveno zabavo. Kljub vsem poslednicam racioniranja. Res si moram prislužiti malo spoštovanja med vaščani. In seveda spet moram osvojiti Juliennino srce.
Iz Dnevnika Renanda Brosseauja, 22.5. 1920
17.5. - 22.5.
Življenje tu je lepo. Kot sem predvideval, ni veliko kriminala. Obravnaval sem le dve kraji, en napad v afektu in en primer korupcije. In to je za moje sodelavce zaposlen teden! Če bi oni videli Bordeaux...
Čas ni prav razgiban tu. Imajo nekaj gostiln, ni veliko zabavnih storitev. Zato je pa moj teden zelo poživil tisti primer korupcije. Obtoženi, (neki Sebastien Hebras) je trdil, da sta imela pred vojno z mesarjem nek dogovor, ki je bil le delno koruptiven. Tak vaški dogovor, ti-nekaj-zame-jaz-nekaj-zate dogovor. Najbolj zanimivo je bilo to, da je Sebastien govoril tako prepričljivo, da so vsi psihologi, zaposleni tu, prisegali, da govori resnico. A mene se ne da preslepiti. Čeprav je koncept takega dogovora zelo verodostojen, poznam take ljudi. Več takih primerov je bilo v Bordeauxu. Treba bo malo popaziti nanj. Moram pisati direktorju.
Dragi Tyrone!
Še nikoli nisem bil tako razočaran kot sedaj. Mesto izgleda normalno, vse je isto, samo ljudje so se spremenili. Nihče me ne pozna več, vsi se obnašajo kot da sem tujec! Še Julienne, ljubezen mojega življenja, me je pozabila. Le šest let je minilo odkar sem odšel v vojno. Z njo sem si še dopisoval dve leti mojega časa v bojih. Le kaj se je zgodilo?
Ugotovil sem, da tudi mojega brata ni več. Prav tako ni več mojega prijetelja Noela. Oba sta bila vpoklicana in oba sta padla v vojni. Oh, kako bom pogrešal njuno družbo. Julienne, Noel, brat, VSI meščani, ki sem jih poznal, so me pozabili. To je grozno! Upam, da bom lahko spet začel svoje življenje tu.
To pa sploh ni najhujše! Vsi me gledajo z nezaupanjem. Spomnim se, da sem pred vojno pri mesarju vedno dobil zastonj kos mesa vsak teden ali po tem, ko sem pomagal. Saj razumem, da ima racioniranje svoj davek. A kar je on naredil, je pretirano. Name je poklical policijo z obrazložitvijo poskusa korupcije. Na srečo je bilo vse v redu. Nov inšpektor je kar razsoden.
Ko smo že pri novem inšpektorju; še njemu bolj zaupajo kot meni. Nek krajan, ki se mu zdi, da se me spomni, mi je povedal, da so mu priredili manjšo vselitveno zabavo. Kljub vsem poslednicam racioniranja. Res si moram prislužiti malo spoštovanja med vaščani. In seveda spet moram osvojiti Juliennino srce.
Iz Dnevnika Renanda Brosseauja, 22.5. 1920
17.5. - 22.5.
Življenje tu je lepo. Kot sem predvideval, ni veliko kriminala. Obravnaval sem le dve kraji, en napad v afektu in en primer korupcije. In to je za moje sodelavce zaposlen teden! Če bi oni videli Bordeaux...
Čas ni prav razgiban tu. Imajo nekaj gostiln, ni veliko zabavnih storitev. Zato je pa moj teden zelo poživil tisti primer korupcije. Obtoženi, (neki Sebastien Hebras) je trdil, da sta imela pred vojno z mesarjem nek dogovor, ki je bil le delno koruptiven. Tak vaški dogovor, ti-nekaj-zame-jaz-nekaj-zate dogovor. Najbolj zanimivo je bilo to, da je Sebastien govoril tako prepričljivo, da so vsi psihologi, zaposleni tu, prisegali, da govori resnico. A mene se ne da preslepiti. Čeprav je koncept takega dogovora zelo verodostojen, poznam take ljudi. Več takih primerov je bilo v Bordeauxu. Treba bo malo popaziti nanj. Moram pisati direktorju.
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
ooooo kako lepoo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
