Res, da sem vedno čutila, da sem malce drugačna. Ampak ko sem bila mlajša, to ni bilo tako pomembno. Prav, nikoli me niso zanimali fantje. Vsaj ne tako, kot moje prijateljice…
PRVO POGLAVJE
Vse se je začelo pred približno tremi leti. Tega pogovora se spomnim, kot da bi se zgodil včeraj…
Zvonec se je oglasil natanko v sekundi, ko bi učiteljica za geografijo počla. Matej se je spet delal norca. Geografka ga je postavila pred tablo, da bi napisal, katero jezero je največje. Fantje so takoj začeli kričati:
« Ne upaš si napisat še večjimi! »
« Ej, če boš napisal FAK ti dam 20 centov! »
« Fantje, prosim, poglejmo, kaj zna Matej. » je že skoraj kričala učiteljica.
Bila je majhna in precej okrogla, na nosu so ji visele črna, debela očala. Malo že sive lase si je barvala na temni blond. Tokrat se mi je prav smilila, ker sem že vedela, kaj se bo zgodilo.
Matej je začel pisati na tabli ogromen “F”, fantje so se začel režati, učiteljica je žal malce prepozno razumela, kaj točno bo Matej napisal in takrat je zazvonil zvonec.
Ponavadi so se vsi že dve minute prej začeli pakirati torbe in se pripravljali na konec šole. Ampak tokrat, zaradi Mateja in drugih fantov, noben ni pogledal na uro.
Iz razreda sem prišla skupaj z Lino, ki je govorila o nekakšni predstavi, ki jo je videla prejšnji vikend. Poslušala sem jo samo z enim ušesom, tako kot vedno, ko mi je pripovedovala o rečeh, ki me niso zanimale.
In takrat se je nasproti naju pojavila Matilda. Hodila je kot modelka, prelepi kodrasti lasje so ji za sekundo zakrile oči. Ko je bila blizu mene, sem začutila lep cvetni parfum. Na koncu sem se morala obrniti in jo občudovati še zadnjo minuto.
Lina je to opazila.
« Ja, kaj pa ti je? Gledala si za njo, kot da bi bila pop zvezda! »
« Emm… ja… » še sama nisem vedela, kaj se je pravkar zgodilo.
« Oprosti. Šele zdaj sem opazila, kako lepa je! »
« Ja, to pa res. Veš, da je imela od januarja že tri fante? »
« Ahhh » v tem majhnem vzdihu, je bilo toliko žalosti in resnice, da sem se še sama prestrašila.
Do semaforja, kjer si vedno pomahava in greva vsaka v svojo smer, sva bile obe zelo nenaravno tiho.
PRVO POGLAVJE
Vse se je začelo pred približno tremi leti. Tega pogovora se spomnim, kot da bi se zgodil včeraj…
Zvonec se je oglasil natanko v sekundi, ko bi učiteljica za geografijo počla. Matej se je spet delal norca. Geografka ga je postavila pred tablo, da bi napisal, katero jezero je največje. Fantje so takoj začeli kričati:
« Ne upaš si napisat še večjimi! »
« Ej, če boš napisal FAK ti dam 20 centov! »
« Fantje, prosim, poglejmo, kaj zna Matej. » je že skoraj kričala učiteljica.
Bila je majhna in precej okrogla, na nosu so ji visele črna, debela očala. Malo že sive lase si je barvala na temni blond. Tokrat se mi je prav smilila, ker sem že vedela, kaj se bo zgodilo.
Matej je začel pisati na tabli ogromen “F”, fantje so se začel režati, učiteljica je žal malce prepozno razumela, kaj točno bo Matej napisal in takrat je zazvonil zvonec.
Ponavadi so se vsi že dve minute prej začeli pakirati torbe in se pripravljali na konec šole. Ampak tokrat, zaradi Mateja in drugih fantov, noben ni pogledal na uro.
Iz razreda sem prišla skupaj z Lino, ki je govorila o nekakšni predstavi, ki jo je videla prejšnji vikend. Poslušala sem jo samo z enim ušesom, tako kot vedno, ko mi je pripovedovala o rečeh, ki me niso zanimale.
In takrat se je nasproti naju pojavila Matilda. Hodila je kot modelka, prelepi kodrasti lasje so ji za sekundo zakrile oči. Ko je bila blizu mene, sem začutila lep cvetni parfum. Na koncu sem se morala obrniti in jo občudovati še zadnjo minuto.
Lina je to opazila.
« Ja, kaj pa ti je? Gledala si za njo, kot da bi bila pop zvezda! »
« Emm… ja… » še sama nisem vedela, kaj se je pravkar zgodilo.
« Oprosti. Šele zdaj sem opazila, kako lepa je! »
« Ja, to pa res. Veš, da je imela od januarja že tri fante? »
« Ahhh » v tem majhnem vzdihu, je bilo toliko žalosti in resnice, da sem se še sama prestrašila.
Do semaforja, kjer si vedno pomahava in greva vsaka v svojo smer, sva bile obe zelo nenaravno tiho.
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Oglas
Bravo. :clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap::clap: ...
ful dobro:heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::heart_eyes_cat::