Kdo bi si mislil, da se tvoje življenje lahko razsuje tako hitro.
Sedela sem na postelji in se smejala tako močno, da me je že začel boleti trebuh."Kaj pa je to? Na kaj te spominja?:rofl:" me je vprašala moja najboljša prijateljica Stacy. Na videz čisto navadna valjasta baterijska svetilka, a z malo domišlije nekaj bolj "umazanega". Planem v krohot in zagrabim mojega plišastega medveda. Obrnem ga z glavo navzdol in ga pomolim Stacy pod nos"Že od nekdaj se sprašujem če je fant ali punca." Nisva se mogli nehati smejat. Ko jo pogledam kako se smeji vse skupaj postane še bolj smešno. Sploh nevem zakaj. Najstniške fore pač.


Stara sem 15 let in končujem prvi letnik srednje šole. Končno sem si po 9 letnem mučenju v sonovni šoli ustvarila spodobno življenje in prijatelje. Nočem se hvaliti, a sem dokaj popularna. Imam dolge blond lase, modre oči, sem visoka, o moji postavi pa raje ne bom zdaj. Verjetno sem najbolj ljubosumna oseba v vesolju. Imam fanta, ki mi pomeni vse. Ampak zadnje čase so stvari z njim dokaj zakomplicirane. Stacy pa sicer hodi na drugo šolo. Skupaj sva hodili v osnovko in sva prijateljici že od prvega razreda.

Moji starši so ločeni. Živim z mami in pol sestro, ki gre naslednje leto v šolo. Lilly. Ni mi zelo podobna. Črni lasje, po očetu, le oči ima enake kot jaz. Modre kot mami.
Očeta vidim malo kdaj, a ko ga vidim mi posveti veliko časa. Seli se že celo življenje, občasno pa pride k nam in mi vedno obljubi, da bo ostal. Ena velika laž. Vedno se konča enako.
Včasih imam občutek, da moja mami še vedno misli, da je najstnica. Fante menjuje vsak drugi dan, nato pa pričakuje od mene da se bom z njimi vedla kot z mojim očetom. To mi gre blazno na živce. Zdaj je skupaj z njenim zdravnikom že en teden. K nam pride vsak dan. Do danes.

Stacy je po eni uri zafrkancije odšla. Ura je bila že deset, naslednji dan pa je pisala test. Zgodovina, najbolj brezvezen predmet. Itak je vse preteklost. Spremila sem jo do vrat"Čauči bauči" sm rekla in jo objela. Nato je hitro stekla domov.
Po stopnicah sem se odpravila nazaj v zgornje nadstropje naše hiše in zaslišala jok. Ni bila Lilly, poznam njen jok. Prihajal je iz mamine sobe. Uho sem prislonila na zaprta vrata. Čez pet minut se je jok umiril in zaslušala sem zvonenje telefona v sobi. Mami se je javila. Nisem slišala kaj je govoril drugi glas na telefonu a mami je zvenela kot da se komaj zadržuje pred jokom"Tega ne bi naredila nikoli." Glas na drugi strani je govoril kar dolgo časa, nato pa je mama ponovno tokrat bolj odločno rekla"Tega nisem naredila." Po tem sem zaslišala korake proti vratom, zato sem hitro stekla v sobo in odšla spat. To me je mučilo. Nisem in nisem mogla zaspati. Zbujala sem se vsake pol ure. Budilka me je zbudila tako kot vsako jutro. Oblekla sem si kavbojke in crop top, si umila obraz, naredila make up in odšla na zajtrk. Spodaj sem zagledala mami in Lilly vso žalostno, s kovčkom v roki.
"Spakiraj vse, čez 10 minut gremo."