KAJ SE DOGAJA
Stala sem tam,
Nisem vedela kam.
Čakala sem ga,
On je prava uganka.

Čakala sem ga uri dve,
V kotu ulice.
Želela sem si,
Da pride še nocoj, da poljubiva se.

Ni ga bilo,
Komaj sem zadrževala silo,
Tisto močno, ki ubija te,
Ko zagledalam na ulici ga.

Grozno je, da ni bil sam.
Bil je tam.
Z punco sta odšla nekam.
Na sladoled sta šla in se Zaljubljeno gledala.


Vem, da je malo čudna. Upam da ti bo všeč.
Lp Plesalka

nekoč pred davnimi časi,
pravzaprav kar tega dneva sedaj,
stojim pred mirno cesto, čakam da me poje zmaj.

kaj, sem rekla zmaj?
kdo ve zakaj.
čakam na fanta
s katerim sem se zmenila,
da bi se dobila
morda poljubila?
ampak to samo v moji je glavi
kdo ve, kakšen dogodek bo pravi...

zdaj čakam na klopi,
zrem v nebo,
še vedno ga ni,
ali sploh bo?
kje sva se sploh zmenila?
da bi midva se dobila?
se samo meni meša zdaj?
ali je to velik
zakaj
zakaj
zakaj?

po parku zdaj hodim,
Taro zagledam,
se ona lovi s Karo,
in nekaj šepeta sosedam.
jaz pa le razmišljam,
če bi tudi jaz prišla,
pa raje odidem po potki nazaj do mesta.

zdaj samo še tečem,
po pločniku mokrem,
in čakam samo da še v lužo plosknem,
ker res je da dežeje res ne zelo,
a moje solze bi lahko tako močno,
da stečem kar do hiše lepo...

si obrišem oči,
pozvonim na vratih,
zasmrkam še zadnjič,
in čakam pri njegovih, zvonih zlatih

ko uklopi se kamera, vključi mikrofon,
in miren fantovski glas vpraša kdo je tu.
predstavljam si ga, kako igre je igral,
pa sem ga jaz zmotila in je do vrat zbežal,
samo in le zame, da bi kar sam vprašal,
kaj bi jaz rada zakaj sem le tu.

udihnem na hitro in izdavim vse,
" kaj bi ti šel zmano, ven, kar zdajle?"
on pa pokima, se nasmehne,
predstavljam si kako slušalke vrže na kavč, obuje čevlje
in že je zunaj zmaj pred mano, čeprav brez pravih hlač