Ljubim tvoje oči, tvoje ustnice, tvoj obraz, a nikoli nisi ljubila mene, mojih čustev, mojega telesa, ter moje duše.

Zakaj iščem ljubezen v telesu, kjer ni srca, kjer vlada le téma.

Koliko objemov potrebuješ, da ma malo pomiluješ, da me bi ljubila, nimam besed, draga moja.

Koliko si fantov že imela, jim srca trla, jih zasvojila s svojim čudivitim nasmehom, pa čeprav je hladen kakor led.

Čutim tvoje ustnice na mojih, hladne, vendar žametne, mehke in sladke.

Še vedno hlepim po tvoji ljubezni, ki je ne bom nikoli dobil, to vem, a draga moja, tvoja lepota me je osvaja.

Tvoja lepota me zavaja, glas pa ohlaja.

Zakaj, draga moja, nikoli me nisi ljubila, se zmano poročila?

A ko boš umrla, bom žaloval za teboj, ter vsak dan sedel pred tvoj grob.