Prijatelj, kot sonce si v mojem dnevu,
vedno prineseš toplino v smehu.
Ko pot postane temna, ti daš mi luč,
ob tebi je lažje, nikdar nisi prehud.

Viharji pridejo, veter nas nosi,
a ti si kot skala, ki vedno me prosi:
»Ne boj se, skupaj zmogla bova vse,
ker pravo prijateljstvo nikdar ne gre.«

V očeh ti zaupam, v srcu te čutim,
kot brat ali sestra, ob tebi ne blutim.
Vem, da sva vezana z nevidno nit,
prijateljstvo večje je, kot lahko izreči.

In ko bo življenje narisalo brazde,
ti boš še tam, kjer se pišejo prave.
Prijatelj je zaklad, ki se ne izgubi,
je srce ob srcu – za vedno živi.