Haj gajs kot sm obljubila nov dell!:laughing: Upam, da poznate pravljico Lonček kuhaj, kajti danes govorim o njej.:upside_down: Uživajte v branju :)

*modra*LONČEK KUHAJ*modra*

Tudi ta pravljica je zelo znana, govori pa o revni mami samohranilki in njeni hčeri. Majhna deklica gre v gozd nabirat jagode, maline, gozdne sadeže pač, in sreča starko, ki ji zaradi dekličine dobrosrčnosti podari lonček, ki "čara" kašo; samo naročiš mu: "Lonček, kuhaj!" in začne kuhati neskončno kaše, ko rečeš "lonček, stoj!", pa neha. No, k tistemu delu, ki me najbolj zmoti, se bom vrnila pozneje, ker ga hočem pustiti za na konec.:upside_down::smiling_imp: No, in ta deklica seveda vsa srečna prinese domov čudežni lonček in z materjo dolgo srečno živita. Potem pa se deklica nekam odpravi in mati si zaželi kaše, zato reče: "Lonček, kuhaj!" No, ampak potem ga ne zna ustaviti in lonček kuha, kuha in kuha (in kuha) in kaša se vali po celotni vasi, mati pa ga ne zna ustaviti: pozabila je, kaj mora reči!"

To je prvo, kar me zmoti. Pač lej, tvoja hčerkica prekrasna je najbrž vsaj ene dvajsetkrat že zagnala IN ustavila lonček, ti si pa nisi zapomnila niti od ene take priložnosti, da moraš rečt dve kratki besedi? Cmon, temu mi doma rečemo sindrom spomina zlate ribice. Ampak kljub temu, saj bi lahko logično sklepala, da če si mu rekla "Lonček, kuhaj!", mu boš najbrž tudi, da se ustavi, morala reči nekaj podobnega, ane? Razen če je še tisto pozabila, pol se bom pa počas vprašala, lajk če je zlata ribica, zakaj sama sebi ne izpolni želje, da se ta ***** lonček ustavi? Okej, zdej pa dost zafrkancije in gremo na še malo večji fail, in sicer: kako je deklica sploh dobila lonček?

Torej, zapomnili smo si, da gre tamala v gozd nabirat gozdne sadeže. No, potem pa sreča starko. Prej sem eno podrobnost izpustila (nalašč) - deklica ima s seboj majhen košček suhega črnega kruha. Nato pa sreča starko. In ta ji reče nekaj v smislu: "Ljuba deklica, tako lačna sem, že cel dan nisem imela v ustih niti drobtinice!" Deklica je seveda dobra in ponudi ji cel kos svojega kruha in starka ga hvaležno poje. Nato deklici izroči lonček. Ampak... tuki je catch. Like, blesava stara coprnica že cel dan ni nič jedla, pri sebi ma pa nek nemogoč lonček, ki kuha neskončno kaše? Zakaj ni preprosto... JEDLA KAŠE?:sob:

Tukaj imamo več možnosti, namreč omenila sem tole moji babici, ki je imela nekaj predlogov.
*b*"Gospa je hotla kruh. Sej je rekla, da ni že cel dan pojedla niti drobtinice. Ona je hotla kruh."*b*
Aha, torej nimamo stare gospe, ampak izbirčno staro gospo. Se opravičujem. Torej, ona je hotela kruh, imela je neskončno kaše in pozabljamo na prvo stvar, ki jo reče: lačna je bila? Saj imamo celo pregovor na to temo, *i*v sili hudič še muhe žre*i*, tud js bi najbrž jedla olive, če bi bla blazno lačna in ne bi blo nč drugega za pojest. Okej, mogoče je bla neskončno sita kaše, ampak cmon, ji ni potegnl da se ji ne splača menat lončka za kos kruha? Ampak dobr, mamo tuki še drugo razlago od moje babi, ki je mal bolj verjetna:
*b*"Pomojem je pa ta gospa ubistvu ena taka dobra vila. Samo preverjala je, če je deklica dobrega srca, potem ji je pa dala lonček. Kinder, boš zrezek jedla?"*b*
Hvala. Skratka, po babičinem je gospa dobra vila, kar bi lahko bilo čisto logično, ker pogosto nastopajo v pravljicah. Ampak v pravljicah ponavadi tudi piše, da je nekdo vila in ne navadna babi ali pa neka avša, ki je preveč lena, da bi se s sonca umaknila. v senco in raje pusti, da ji pastir naredi senčko iz vej (Peter Klepec). Tuki ne piše nič. Torej... ali gospa NI vila, ali pa mora bralec nekako ugibati, da je ta starka vila.:thinking: Pa še, kako tudi deklica ni ugotovila, da je pri vsem skupaj nekaj čudno?:thinking::thinking:


To je to! Do naslednjega dela bo malo več časa, ker moram kaj poiskati, lahko mi pa seveda pomagate v nabiralnik, če ste vi kdaj kej našli, pa bom vas še omenila<33

Bye, hope you loved it<3