Ojlaa! Kako ste kaj? Pozdravljeni v novem delu bloga Intervju. Verjetno ste že vsi pozabili, da ta blog sploh obstaja, ker že tako dolgo ni bilo novega dela. :joy::joy::joy: Dobesedno, prej sem šla iskat odgovore za današnji intervju in sem videla, da je bil prejšnji del Intervjujev obljavljen dva tedna po začetku šolskega leta. Začetku šolskega leta?? Kako hitro čas mineva. Še en mesec pa bomo že odpirali darila na božično jutro. Torej se še enrat opravičujem, ker ste tako dolgo morali čakati na nov del, ampak mislim da vsi še predobro veste kako je ko te učitlji v šolah zasujejo s testi in domačimi nalogami. Prejšnjič sem intervjuvala *b*Katko:cow:*b*, izjemno nadarjeno Pilovko, danes pa je na vrsti:trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet:*roza* someonehappy*roza* Zdaj pa na intervju:
*b* 1. Pozdravljena. Za začetek mi povej, kako si? *b*
Dobr :) Ti?
*b* 2. Me veseli, da si dobro. Jaz sem sicer bolj slabo, ker sem pred kratkim zbolela, ampak saj nam bo uspelo. Še malo pa bomo dočakali težko pričakovane počitnice. Mimogrede imaš lep vzdevek. Zakaj si se odločila zanj? *b*
Hvala<3 Meh mislm, da sm se kr tko spomnla pa se mi je zdel 'kul'.
*b* 3. Hah, super. Veš, da sem si tudi jaz vedno želela, da bi se kar tako domislila tako super imena ali naslova, ampak jaz včasih malo preveč kompliciram in na koncu kar obupam nad celotno stvarjo:joy::joy::joy: Včasih je najbolje, da sprejmemo prvo idejo, ki nam pade na misel in ne kompliciramo. Pišeš v Pisalnici kakšno zgodbo? Ali pa si jo že kdaj pisala? *b*
Trenutno je ne, dej sm začela blog drgač pa sm jih kr velik sam mi zmanjka idej pa pol sm pr kerih sam nehala. Ena iz mojih 'najljubših' je Zapleteno Življenje.
*b* 4.Super zgodba. Bi nam povedala kaj o njej? *b*
Govori/govorila je o punci k ma ločena starša, in si oče najde novo punco pa ona dobi brata pa sestro, z mami se pa ne razumeta pa še mal kako ji je u šoli<3
*b* 5. Zveni zelo zanimivo. Zdaj pa še eno vprašanje, ki zanima veliko ljudi, ki se odločijo, da bi napisali zgodbo. Kje dobiti navdih za zgodbo? *b*
Mal preveč filmov na dan pogledam ;)
*b* 6. Aha. Torej bi lahko rekli, da se navdih da najti tako v filmih kot tudi v knjigah. Zelo zanimivo. Kaj pa liki? Ali liki morda temeljijo na resničnih osebah iz tvojega življenja? Kaj pa imena likov? *b*
Ubistvu sem imena od brata pa sestre uzela iz Percy Jacksona serije k se mi jih je laži predstavljat, drgač pa ni nič iz mojega življenja<3
*b* 7. Ja, to je tudi posledica veliko branja in gledanja filmov, ki je zelo priročna. Imena. Tako namreč spoznamo veliko različnih imen in ko izbiramo primerno ime za svoj lik, tako lažje izberemo, saj imamo na voljo več imen. Tako mene, kot bralce pa zanima še ena stvar. Kdaj si se začela ukvarjati s pisanjem zgodbe. Kaj te je prepričalo oz. navdihnilo? Kaj je bilo tisto, da si si rekla, v tem sem pa lahko dobra in to se mi zdi, da bi bilo zame. Ker tako rekoč, ne moremo vedeti, dokler ne poskusimo. Kaj je bilo tisto, kar je tebe nagovorilo k temu, da si poskusila? *b*
Kr nek dan k mi je blo dolgčs pa sem se odločla, da bi nardila. Navdih sm dobila pr useh zgodbah u pisalnci.
*b* 8. Se strinjam, pisanje je res super aktivnost za preganjanje dolgčasa. Pisalnica je res super forum na Pilu, saj lahko tam vidimo, da ni nič groznega poskusiti, tudi če zgodbe več ne nadaljuješ ali pa kasneje ugotoviš, da to ni zate. Tukaj lahko tudi dobiš veliko navdihov od bolj izkušenih vrstnikov, ki imajo za sabo že več zgodb. Konec koncev pa res drži pregovor, vaja dela mojstra. Ne bojte se, da stvar ni za vas, ker tega ne morete vedeti, dokler ne poskusite. Več zgodb kot jih boste napisali, večja bo verjetnost, da boste nekega dne za svojo zgodbo rekli: Vau, tole sem pa res dobro napisal/a. Vidim, da je pisanje tvoj pravi hobi. Kaj pa branje? Ali tudi v branju uživaš tako kot v pisanju? *b*
Jaa, mogoče branje še celo mal bolj.
*b* 9. Kaj pa rada bereš? Knjige, morda revije, kaj pa zgodbe drugih Pilovcev v Pisalnici? *b*
Najrajš berem knjige pa kej u pilu<3
*b* 10. Katera pa je tvoja najljubša knjiga? *b*
Men se tko 'menjajo' sam trenutno mi je Percy Jackson in Olimpijci čeprou js rajš berem u angleščini.
*b* 11.Super. Kaj pa zgodbe Pilovcev v Pisalnici. Kako se ti zdijo? *b*
Ene zgodbe so tok dobre da prov ne vem kako se to spomnejo ( tko najboljše ideje ever pa top napisane )
*b*12. Se strinjam, nekatere zgodbe so res odlične. Ali želiš še kaj sporočiti Pilovcem? Jih povabiti k branju tvoje zgodbe?*b*
Seveda! Vabim vas k branju moje ( mojih ) zgodbe, mojega novega bloga! ( če hočete itak<3 ) Pa usem želim srečo u šoli, da vam bo šlo na useh testih in tem kar pač še mate.
*b* Hvala ti za tale intervju. Tudi tebi želim srečo pri šolskih obveznostih, ki so še pred tabo. Verjamem, da bo veliko Pilovcev prebralo tvojo zgodbo. Želim ti lep preostanek tedna in vikend.*b*
Hvalaa<3 Lep preostanek tedna in vikend tudi tebi!
No pa smo prišli do konca čudovitega intervjuja. Še preden pa se poslovimo, pa vas bom še spomnila na čudovito misel, ki sem jo izbrala za spodbudno misel tega intevjuja:
*b* vaja dela mojstra *b*
Ne bojte se poskusiti nečesa novega, saj poskusiti ni greh. Nihče že v prvem poskusu ni odličen. Več ko boste vadili, boljši boste! Želim vam uspehe in da boste dobro opravili s še preostalimi šolskimi obveznostmi, saj še malo pa bomo že sredi veselega decembra!
Lepo bodite <33:grin::smiley::smile:
#spletna_punca
-----------------------------------------
KOTIČEK ZA OGLAŠEVANJE:
povezava do kotička od someonehappy: https://pil.si/pilovci/someonehappy
povezava do 1.dela zgodbe Zapleteno življenje: https://pil.si/forumi/pisalnica/zapleteno-zivljenje-1
povezava do prejšnjega intervjuja: https://pil.si/forumi/pilov-blog/intervju-18/7
povezava do mojega kotička za vsa vprašanja: https://pil.si/pilovci/id-5899
*b* 1. Pozdravljena. Za začetek mi povej, kako si? *b*
Dobr :) Ti?
*b* 2. Me veseli, da si dobro. Jaz sem sicer bolj slabo, ker sem pred kratkim zbolela, ampak saj nam bo uspelo. Še malo pa bomo dočakali težko pričakovane počitnice. Mimogrede imaš lep vzdevek. Zakaj si se odločila zanj? *b*
Hvala<3 Meh mislm, da sm se kr tko spomnla pa se mi je zdel 'kul'.
*b* 3. Hah, super. Veš, da sem si tudi jaz vedno želela, da bi se kar tako domislila tako super imena ali naslova, ampak jaz včasih malo preveč kompliciram in na koncu kar obupam nad celotno stvarjo:joy::joy::joy: Včasih je najbolje, da sprejmemo prvo idejo, ki nam pade na misel in ne kompliciramo. Pišeš v Pisalnici kakšno zgodbo? Ali pa si jo že kdaj pisala? *b*
Trenutno je ne, dej sm začela blog drgač pa sm jih kr velik sam mi zmanjka idej pa pol sm pr kerih sam nehala. Ena iz mojih 'najljubših' je Zapleteno Življenje.
*b* 4.Super zgodba. Bi nam povedala kaj o njej? *b*
Govori/govorila je o punci k ma ločena starša, in si oče najde novo punco pa ona dobi brata pa sestro, z mami se pa ne razumeta pa še mal kako ji je u šoli<3
*b* 5. Zveni zelo zanimivo. Zdaj pa še eno vprašanje, ki zanima veliko ljudi, ki se odločijo, da bi napisali zgodbo. Kje dobiti navdih za zgodbo? *b*
Mal preveč filmov na dan pogledam ;)
*b* 6. Aha. Torej bi lahko rekli, da se navdih da najti tako v filmih kot tudi v knjigah. Zelo zanimivo. Kaj pa liki? Ali liki morda temeljijo na resničnih osebah iz tvojega življenja? Kaj pa imena likov? *b*
Ubistvu sem imena od brata pa sestre uzela iz Percy Jacksona serije k se mi jih je laži predstavljat, drgač pa ni nič iz mojega življenja<3
*b* 7. Ja, to je tudi posledica veliko branja in gledanja filmov, ki je zelo priročna. Imena. Tako namreč spoznamo veliko različnih imen in ko izbiramo primerno ime za svoj lik, tako lažje izberemo, saj imamo na voljo več imen. Tako mene, kot bralce pa zanima še ena stvar. Kdaj si se začela ukvarjati s pisanjem zgodbe. Kaj te je prepričalo oz. navdihnilo? Kaj je bilo tisto, da si si rekla, v tem sem pa lahko dobra in to se mi zdi, da bi bilo zame. Ker tako rekoč, ne moremo vedeti, dokler ne poskusimo. Kaj je bilo tisto, kar je tebe nagovorilo k temu, da si poskusila? *b*
Kr nek dan k mi je blo dolgčs pa sem se odločla, da bi nardila. Navdih sm dobila pr useh zgodbah u pisalnci.
*b* 8. Se strinjam, pisanje je res super aktivnost za preganjanje dolgčasa. Pisalnica je res super forum na Pilu, saj lahko tam vidimo, da ni nič groznega poskusiti, tudi če zgodbe več ne nadaljuješ ali pa kasneje ugotoviš, da to ni zate. Tukaj lahko tudi dobiš veliko navdihov od bolj izkušenih vrstnikov, ki imajo za sabo že več zgodb. Konec koncev pa res drži pregovor, vaja dela mojstra. Ne bojte se, da stvar ni za vas, ker tega ne morete vedeti, dokler ne poskusite. Več zgodb kot jih boste napisali, večja bo verjetnost, da boste nekega dne za svojo zgodbo rekli: Vau, tole sem pa res dobro napisal/a. Vidim, da je pisanje tvoj pravi hobi. Kaj pa branje? Ali tudi v branju uživaš tako kot v pisanju? *b*
Jaa, mogoče branje še celo mal bolj.
*b* 9. Kaj pa rada bereš? Knjige, morda revije, kaj pa zgodbe drugih Pilovcev v Pisalnici? *b*
Najrajš berem knjige pa kej u pilu<3
*b* 10. Katera pa je tvoja najljubša knjiga? *b*
Men se tko 'menjajo' sam trenutno mi je Percy Jackson in Olimpijci čeprou js rajš berem u angleščini.
*b* 11.Super. Kaj pa zgodbe Pilovcev v Pisalnici. Kako se ti zdijo? *b*
Ene zgodbe so tok dobre da prov ne vem kako se to spomnejo ( tko najboljše ideje ever pa top napisane )
*b*12. Se strinjam, nekatere zgodbe so res odlične. Ali želiš še kaj sporočiti Pilovcem? Jih povabiti k branju tvoje zgodbe?*b*
Seveda! Vabim vas k branju moje ( mojih ) zgodbe, mojega novega bloga! ( če hočete itak<3 ) Pa usem želim srečo u šoli, da vam bo šlo na useh testih in tem kar pač še mate.
*b* Hvala ti za tale intervju. Tudi tebi želim srečo pri šolskih obveznostih, ki so še pred tabo. Verjamem, da bo veliko Pilovcev prebralo tvojo zgodbo. Želim ti lep preostanek tedna in vikend.*b*
Hvalaa<3 Lep preostanek tedna in vikend tudi tebi!
No pa smo prišli do konca čudovitega intervjuja. Še preden pa se poslovimo, pa vas bom še spomnila na čudovito misel, ki sem jo izbrala za spodbudno misel tega intevjuja:
*b* vaja dela mojstra *b*
Ne bojte se poskusiti nečesa novega, saj poskusiti ni greh. Nihče že v prvem poskusu ni odličen. Več ko boste vadili, boljši boste! Želim vam uspehe in da boste dobro opravili s še preostalimi šolskimi obveznostmi, saj še malo pa bomo že sredi veselega decembra!
Lepo bodite <33:grin::smiley::smile:
#spletna_punca
-----------------------------------------
KOTIČEK ZA OGLAŠEVANJE:
povezava do kotička od someonehappy: https://pil.si/pilovci/someonehappy
povezava do 1.dela zgodbe Zapleteno življenje: https://pil.si/forumi/pisalnica/zapleteno-zivljenje-1
povezava do prejšnjega intervjuja: https://pil.si/forumi/pilov-blog/intervju-18/7
povezava do mojega kotička za vsa vprašanja: https://pil.si/pilovci/id-5899
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobro:ok_hand::ok_hand:
PS:kak se ti da toliko pisat:thinking:
PS:kak se ti da toliko pisat:thinking:
1
Hvalaa<3, ja hah v bistvu ko enkrat začneš pisat kar gre brez težav in na koncu ugotoviš da si napisal kar veliko
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pilov blog