Hello Pilovčki/ke kako smo kaj?(bedno ker je šola ne?haha) evo novi del blogca(spet eno izginotje)ajde uživajte<3

Sibirija – neizprosna divjina, kjer so zime dolge in neusmiljene, pokrajina pa brezmejna in polna skrivnosti. To je kraj, kjer se človek lahko hitro izgubi v prostranstvih gozda in tundre, kjer narava preživi tudi najmočnejše.
A leta 2008 je ta negostoljubni del sveta postal prizorišče zelo srhljivega izginotja, ki je pretreslo svet in postavilo pod vprašaj meje človeškega razuma.
Ekipa izkušenih pohodnikov, sestavljena iz šestih ruskih študentov(se spomnite prejšnjega bloga, ko so (spet) ruski študentje izginili v gorovju Ural), se je odpravila na ekspedicijo v gorovje Altaj, znano po svoji surovi lepoti in nevarnih terenih. Vodja skupine, Sergej Ivanov, je bil izkušen planinec, ki je že večkrat premagal te divje predele. Za odpravo je bilo vse pripravljeno, in zdelo se je, da jih nič ne more ustaviti.

Prvi dnevi poti so minili brez težav. Pohodniki so uživali v prečudovitih razgledih in svežem zraku, ki ga lahko ponudi le neokrnjena narava. Toda na četrti dan, ko so prišli do osamljene doline, znane po lokalnih legendah kot »Dolino smrti«(scarry), so se začele dogajati čudne stvari.

Najprej so opazili, da se je vreme nenadoma spremenilo. Nebo se je stemnilo, temperatura je naglo padla, in iz nič se je pojavil gost sneg, ki je kmalu prekril vse okoli njih. Pohodniki so se odločili, da postavijo tabor in počakajo, da nevihta mine. A ko so se naslednje jutro prebudili, so opazili, da je eden izmed članov ekipe, Aleksander, izginil.:scream::sweat::scream:

Sprva so mislili, da se je zgolj oddaljil, a iskanje po okolici ni obrodilo sadov. Panika je počasi začela naraščati. Po več urah iskanja so našli njegove sledi, ki so vodile globoko v gozd, nato pa so nenadoma izginile, kot da bi ga nekaj dvignilo v zrak in odneslo. Vse bolj prestrašeni pohodniki so se odločili, da se vrnejo nazaj v civilizacijo, a pot nazaj je postajala vse bolj kaotična.
Ko je noč padla, so zaslišali čudne zvoke, kot bi jih nekaj spremljalo iz teme. Zrak je bil težak, napolnjen z občutkom groze, ki je prežala nad njimi. Naslednje jutro je izginil še en član skupine, tokrat brez vsakršnih sledi. Oboje izginotji sta bila kot iz nočne more – brez kričanja, brez borbe, zgolj praznina, ki je pogoltnila njihove prijatelje.:scream:
Ko se je zadnji preostali član odprave, Sergej, vrnil v civilizacijo, je bil v šoku, komajda sposoben govoriti. Njegova pripoved o tem, kar se je zgodilo v Dolini smrti, je bila tako grozljiva, da ji sprva nihče ni verjel. A ko so reševalci prišli na kraj dogodka, niso našli ničesar – ne trupel, ne opreme, zgolj praznino, prepredeno z občutkom zloveščnosti.
:sweat:
Danes je to izginotje še vedno zavito v skrivnost. Ali je bila za to kriva narava, ki je v svoji surovosti uničila mlada življenja? Ali pa so morda vpletene sile, ki jih človek ne razume? Ena stvar je jasna – Sibirija ni le kraj divje lepote, temveč tudi kraj, kjer lahko človek izgine brez sledu, njegovo usodo pa prekriva neskončna belina snega.

Ok teli zadnji stavki so malo izposojeni:wink::stuck_out_tongue_winking_eye: ampak upam, da ste uživali v branju<333