*b* ~ROBUTANJE IN ŠE VELIKO VEČ~ *b*


Zdaj, ko ste videli naslov prvega dela, si kar mislim, kaj si mislite… Kaka oseba je ta Dany, krade ali kaj? Ampak počasi, počasi. Jaz ne kradem :innocent:(okej, če se tisti piškoti in čokolada na babičini polici ne štejejo).
Robutanje… hm… pa poglejmo v slovar.
*i* Robútati – nabirati na tujem. *i*
Vam to kaj pove? Meni sicer ja, a za vas ne vem. Zato… okej, najboljše, da začnem pisati, kaj se mi je v glavnem zgodilo.:grin:

Bilo je med poletnimi počitnicami. Brat, sestra in jaz, smo šli za teden dni prespat k babici in dedku. Tja je še prišel bratranec in sestrični. :)
Nekaj dni je bilo vse običajno, nobenih neobičajnih stvari…:sleeping:
Nek večer sva se s sestrično, ki je stara toliko kot jaz, odločili, da vprašava babico, če lahko greva na sprehod po vasi. Saj veste, kako je, ko te je zelo nerodno nekaj vprašat? No, to se nama vedno dogaja.:face_palm:‍A na koncu sva uspeli babico prositi in na srečo nama je dovolila (ful sva bili veseli).
Šli sva iz hiše in se sprehodili malo po vasi. Nato je sestrična rekla: »Si tudi ti lačna?« Jap, kar krulilo mi je v želodcu. A nobena od naju si ni želela nazaj domov, ker bi bil to konec sprehoda.:unamused:
Sprehajali sva se še malo in prišli do stare hiše, zraven katere sta rasla dva drevesa s slivami. Eno drevo je bilo lepo ob cesti, a na njem ni rasla nobena sliva!:tired_face: Lačno sva pogledali proti drugemu drevesu. Bilo je čisto pri stari hiši, celo ob oknu.:scream: Vedeli sva, da če bi poskusili katero ukrasti, bi naju tečna gospa videla. »Mogoče je pa ni doma?« sva se spraševali.
Mencali sva in se napol pogovarjali, a premaknili se pa nisva.:expressionless: Res sva si želeli nekaj sliv.:peach: Zavedala sem se, da so v otroštvu naših staršev, otroci to počeli ves čas.:smiling_imp: Robutali so vse mogoče, takele slive pa ne bi bile za njih nič takega. Če bi nama ta podvig uspel… bila bi prava dogodivščina! Še kakšne pol ure sva stali na cesti in postajali res živčni.
*i* Ena stvar je, da te ujamejo pri kraji. Ampak veliko bolj grozno je, če si razočaran nad sabo. *i*
»Veš kaj? To bom naredila,« sem rekla in zakorakala proti drevesu.:footprints: Sestrična mi je sledila, a loteval se naju je strah. Prišli sva do drevesa. »A to je bilo tako težko!« sva se smejali.:joy: Začeli sva nabirati slive. Vživeli sva se in se smejali na ves glas. Skakali sva do visokih sadežev, ki jih nisva dosegli. Prav zabavali sva se.
»Kaj pa vidve delata?!« sva nenadoma zaslišali glas za nama. Zagledali sva tečno starko, ki je stopila iz hiše.:angry::closed_umbrella: Sestrično je v sekundi napadel nagon. Stekla je po cesti.:runner:‍ Dobesedno se je drla: »Aaaaaaaa!!!«:fearful: Nisem si mislila, da se lahko sploh kdo tako dere. Zdaj, ko mislim na ta trenutek, mi gre na smeh. A takrat mi ni.:grimacing: Ko je sestrična tekla stran, sem jaz samo buljila v starko. Ne vem koliko časa sem takole gledala, ker zame je čas tekel počasneje od polža.:frowning:
Čez trenutek ali še kasneje, kdo bi vedel:shrug:‍, sem še sama stekla za sestrično. Hitro sem jo dohitela in skupaj sva stekli preko reke in še naprej, naprej, dokler nisva bili res oddaljeni od hiše.
Ustavili sva se. Počutila sem se fenomenalno.:laughing: Uspelo nama je! Takšen užitek je bil! Niti malo krivo se nisem počutila.
A sestrična se je skoraj dušila. Bronhitis je imela in, zato med tekom ni niti dihala. Skrbelo me je zanjo, a bila je v redu.
Spogledali sva se.:neutral_face: Počutili sva se čudovito!:hugging: *i* Oh, dobri stari časi… *i*


No tole je prvi deeeel!!! A pride še njegovo nadaljevanje... Lepo se imejte (aja, pa ne skrbite, seveda bom nadaljevala blog Igra prestolov)! :)
Daenerys