*b* ~ROBUTANJE IN ŠE VELIKO VEČ~2. del *b*


*i* Oh, dobri stari časi… *i*
(Zdajle je to nadaljevanje prvega dela.)
Veste, kako je, ko narediš nekaj vznemirljivega, a ti takrat ni bilo niti malo zabavno, čez nekaj minut pa se temu dogodku krohotaš? No, to se nama je s sestrično zgodilo. Smejali sva se kot zmešani.:joy: Priznali sva si, da je bilo robutanje vredno.:v: A malo naju je skrbelo. »A si mogla buljit v tisto starko?!« je bila kar malo nejevoljna sestrična.:rolling_eyes: V gospo sem buljila toliko časa, da si je zagotovo zapomnila moj obraz. In zagotovo ve, da k babici in dedku vsako leto pridejo vnuki. Kaj, če bo povedala babici?!:weary:
Srbelo naju je, a sva čez čas pozabili. Odločili sva se, da greva še do Savinje, ker je bila čisto blizu. Na poti do tja se ni zgodilo nič pomembnega… okej, zdaj ste mogoče že uganili, kaj se bo zgodilo. Niste? Še bolje.:thumbsup:
Prišli sva do reke. Po Savinji smo vedno VEDNO hodili, čeprav je mrzla in ponekod globoka.:grimacing: Pa tudi spolzke skale ima. Sezuli sva si čevlje in zabredli v vodo. Bilo je res prijetno. Hodili sva proti toku, zato sva se premikali počasi.
Zdaj je tok postajal malo močnejši, a vodo sva imeli le malo čez kolena, zato ni bilo hudo. Bredli sva in bredli po mrzli, a osvežujoči vodi. »Uooooou!!!« sem kriknila:astonished:, ker mi je spodrsnilo na skali. A nisem padla. »Res je drseče, paziva. Nočem, da padeš, Dany,« je rekla sestrična (okej, saj vem, ni mi ime Dany, samo svojega imena ne morem kar povedati!:unamused:) »Saj ne bom,« sem odvrnila in dalje bredla po vodi.
Prišli sva do dela, kjer so skale štrlele iz vode, zato sem zlezla na eno. Bilo je zabavno, saj sem lahko stopala iz skale na skalo.:laughing: »Da ne bi kaj padla,« me je še enkrat opozorila sestrična. Nisem se menila za njo in dalje hodila po sicer spolzkih skalah.
A, kot veste, suhe skale niso tako spolzke kot mokre. To si bi bilo dobro zapomniti…:thinking: »Aaaaaaa!« je že drugič danes zakričala sestrična:fearful: in spet sem se vprašala, kako je to možno. Še vedno je bila skoraj s celimi nogami v vodi. Ne boste uganili, zakaj je zakričala. Eh, uganili ste. Padla je. Z velikim Štrbunk!:sweat_drops: je čofnila v vodo, da je bila mokra vse do vratu. Na srečo se s kolenom ni udarila v skale.
Pogledala sem proti njej in nisem si mogla pomagati, zato sem se zasmejala. In, ko rečem zasmejala, mislim zakrohotala.:joy: Že drugič danes sem se na vsa usta krohotala. A sestrična ni bila navdušena. »Kar smej se!« je rekla.:unamused: »Bom videla, če se boš smejala, ko prideva nazaj domov.« Takoj sem obmolknila.:neutral_face: Oh, ne! Babica bo suuuper jezna! Kaj naj?:tired_face:
Pomagala sem sestrični iz Savinje. Skupaj sva stopili iz nje. Od obeh je tekla voda, razlika je bila le, da od mene le od nog. »Kaj zdaj, kaj zdaj, kaj zdaj?!« se nisem mogla umiriti.:flushed:
Stali sva na soncu. Nekaj časa sva se še tako sušili, a se je začelo mračiti. Sestrična si je slekla jopico, ostalega pa si seveda ni mogla.
Počasi sva šli domov.:footprints: Med potjo sem razmišljala. Že to, da sva robutali, je bilo dovolj, da bo babica jezna. A saj tega ne bo izvedela, kajne? Upam. Ampak jezna bo, ko bo videla mokro sestrično… oh, ne… Ampak, kaj pa, če je ne vidi?:smirk:
Svoje razmišljanje sem povedala sestrični. Takrat je obema v glavo prišla enaka misel. Babica in dedek živita v večstanovanjski hiši. Onadva stanujeta spodaj, zgoraj pa… teta in stric! Teta je zelo prijazna in dobesedno nikoli NIKOLI nas ne skrega.:blush: »Lahko se izmuzneva babici in greva gor k teti?« sem vprašala sestrično in seveda se je strinjala.
Ko sva prišli do doma, mi je sestrična razložila načrt. »Po tiho se vtihotapiva v hišo in počasi stečeva po stopnicah k teti. Nato ji dava moja oblačila sušiti in greva počasi dol. Jaz stečem v kopalnico, ti pa mi prinesi nova oblačila. Babici pa niti besede. Zmenjeno?«:point_up: »Zmenjeno,« sem prikimala.
Stekli sva po stopnicah do tete in potrkali. Vstopili sva in teta naju je čudno pogledala. »Hm… em… ti lahko dava oblačila za sušit?«:sweat_smile: sva vprašali in teta se je strinjala.
»No, zdaj pa mi povejta, kaj se je zgodilo,« nama je resno rekla. Sestrična ji je povedala vse od robutanja pa do padca v Savinjo. Ampak teta ni bila jezna, samo dala je sušiti oblačila in ničesar ni povedala babici (kolikor veva).
Vidite?:relieved: Stvari se včasih čisto lepo izidejo (razen, če zvečer sam hodiš po gozdu in srečaš najstnike… ampak to je druga zgodba:smile:).


Vam je bil nov del všeč? Če ne razumete tega z robutanjem, si preberite prvi del. :)
Lep pozdrav
Daenerys