Vstal sem. V trebuhu sem začutil ščemenje živčnosti, po glavi mi je rojilo sto scenarijev, ki bi se lahko zgodili. Razmišljal sem, kaj naj naredim da narwdim pravi prvi vtis na prišleke.

Oblekel sem se v srajco in kravato, čeznjo pa še jeans jopico Philip Pleina. Zdelo se mi je preveč čudaško a druge izbire ni bilo. Ob 8.00 sem se sprehodil v šolo. Sabo sem imel celo šolsko torbo, saj sem mislil da bom nekaj časa pri pouku.
V jedilnici v šoli je že žvrgolelo nekaj mojih sošolcev. (Njihova imena bodo skrita, omenjene bodo le začetnice) Nekaj punc in moj najboljši prijatelj T, so vadili govore in se živčno prestopali. Ker nisem hotel pokazati živčnosti sem se usedel k prijatelju N. Pod mizo sem lahko skril živčno nogo, ki je tapkala po tleh v ritmu Coldplayevega komada, Feelslikeimfallinginlove.
Tisti dan je ta komad odzvanjal v ušesih še nekajkrat...


Prihod:


Jaz nekaj sošolcev ki bodo Italijane vodili po Sloveniji smo pridno sedeli, medtem pa se je začelo prisedovati še nekaj drugih sošolcwv. Nihče ni bil živčen in vsi so imeli (glupa) vprašanja...


SE NADALJUJE...