#domišljija #smeh #zgodba

𝐓𝐡𝐞 𝐝𝐫𝐚𝐠𝐨𝐧 𝐜𝐚𝐦𝐩 5. del

𝑍𝑎 𝑝𝑜𝑣𝑟ℎ 𝑣𝑠𝑒𝑔𝑎 𝑗𝑒 𝑧𝑎č𝑒𝑙𝑜 š𝑒 𝑑𝑒ž𝑒𝑣𝑎𝑡𝑖.
𝐾𝑜 𝑠𝑒𝑚 𝑘𝑜𝑛č𝑛𝑜 𝑝𝑟𝑖š𝑙𝑎 𝑑𝑜 𝑝𝑟𝑖𝑠𝑡𝑎𝑛𝑖šč𝑎, 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑜 ž𝑒 𝑝𝑜𝑧𝑛𝑜 𝑝𝑜𝑝𝑜𝑙𝑑𝑛𝑒 𝑖𝑛 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑟𝑎ž𝑒𝑛𝑎, 𝑚𝑜𝑘𝑟𝑎 𝑖𝑛 𝑢𝑡𝑟𝑢𝑗𝑒𝑛𝑎.
𝑈č𝑖𝑡𝑒𝑙𝑗𝑖 𝑠𝑜 𝑠𝑒 ž𝑒 𝑧𝑑𝑎𝑣𝑛𝑎𝑗 𝑖𝑧𝑔𝑢𝑏𝑖𝑙𝑖 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑖 𝑔𝑜𝑧𝑑𝑎, 𝑗𝑎𝑧 𝑝𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑗𝑜 𝑢𝑏𝑟𝑎𝑙𝑎 𝑝𝑜 𝑏𝑙𝑖ž𝑛𝑗𝑖𝑐𝑖, 𝑠𝑎𝑗 𝑠𝑒𝑚 𝑔𝑜𝑧𝑑 𝑝𝑜𝑧𝑛𝑎𝑙𝑎 𝑘𝑜𝑡 𝑠𝑣𝑜𝑗 𝑙𝑎𝑠𝑡𝑛𝑖 ž𝑒𝑝.
"𝐺𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑖č𝑛𝑎, 𝑗𝑒 𝑣𝑠𝑒 𝑣𝑟𝑒𝑑𝑢?"
𝑀𝑒 𝑗𝑒 𝑛𝑒𝑛𝑎𝑑𝑜𝑚𝑎 𝑜𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟𝑖𝑙𝑎 𝑔𝑜𝑠𝑝𝑎 𝑠 𝑝𝑟𝑖𝑗𝑎𝑧𝑛𝑖𝑚 𝑛𝑎𝑠𝑚𝑒ℎ𝑜𝑚, 𝑎 𝑠𝑡𝑟𝑜𝑔𝑖𝑚 𝑝𝑜𝑔𝑙𝑒𝑑𝑜𝑚 𝑖𝑛 𝑏𝑒𝑙𝑖𝑚𝑖 𝑙𝑎𝑠𝑚𝑖, 𝑠𝑝𝑒𝑡𝑖𝑚𝑖 𝑣 ℎ𝑖𝑡𝑟𝑜 𝑛𝑎𝑟𝑒𝑗𝑒𝑛𝑜 𝑓𝑖𝑔𝑜.
"𝑁-𝑛𝑒, ℎ𝑣𝑎𝑙𝑎..." 𝑠𝑒𝑚 𝑗𝑖 𝑜𝑑𝑔𝑜𝑣𝑜𝑟𝑖𝑙𝑎, 𝑡𝑎𝑘𝑟𝑎𝑡 𝑙𝑎 𝑠𝑒 𝑚𝑖 𝑗𝑒 𝑣 𝑔𝑙𝑎𝑣𝑖 𝑝𝑜𝑗𝑎𝑣𝑖𝑙 𝑛𝑎č𝑟𝑡. "𝑃𝑟𝑎𝑣𝑧𝑎𝑝𝑟𝑎𝑣 𝑗𝑎, 𝑎𝑙𝑖 𝑚𝑜𝑔𝑜č𝑒 𝑣𝑒𝑠𝑡𝑒, 𝑎𝑙𝑖 𝑏𝑜 𝑘𝑚𝑎𝑙𝑢 𝑜𝑑𝑝𝑙𝑢𝑙𝑎 𝑘𝑎𝑘š𝑛𝑎 𝑙𝑎𝑑𝑗𝑎?"
"𝑁𝑜.. 𝑍𝑑𝑖 𝑠𝑒 𝑚𝑖, 𝑑𝑎 𝑏𝑜 ž𝑒 č𝑒𝑧 𝑑𝑒𝑠𝑒𝑡 𝑚𝑖𝑛𝑢𝑡. 𝐽𝑎, 𝑝𝑜𝑔𝑙𝑒𝑗! 𝐿𝑎𝑑𝑗𝑎 𝑘𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑣𝑎ž𝑎 𝑛𝑒𝑝𝑟𝑒𝑚𝑖č𝑛𝑖𝑛𝑒, 𝑗𝑜 𝑣𝑖𝑑𝑖š?" 𝐽𝑒 𝑝𝑜𝑘𝑎𝑧𝑎𝑙𝑎 𝑠 𝑝𝑟𝑠𝑡𝑜𝑚.
"𝐽𝑎, ℎ𝑣𝑎𝑙𝑎!" 𝑆𝑒𝑚 ž𝑒 𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎, 𝑑𝑎 𝑏𝑖 𝑗𝑜 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑢𝑗𝑒𝑙𝑎.
𝑁𝑎 𝑝𝑜𝑡𝑖 𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑢𝑛𝑖𝑙𝑎 š𝑡𝑟𝑢č𝑘𝑜, 𝑛𝑎𝑡𝑜 𝑝𝑎, 𝑚𝑒𝑑𝑡𝑒𝑚 𝑘𝑜 𝑛𝑖ℎč𝑒 𝑛𝑖 𝑔𝑙𝑒𝑑𝑎𝑙, 𝑠𝑘𝑜č𝑖𝑙𝑎 𝑛𝑎 𝑘𝑟𝑜𝑣. 𝐻𝑖𝑡𝑟𝑜 𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑡𝑒𝑘𝑙𝑎 𝑣 𝑘𝑙𝑒𝑡 𝑝𝑜𝑑 𝑝𝑎𝑙𝑢𝑏𝑜 𝑖𝑛 𝑠𝑒 𝑝𝑜𝑡𝑢ℎ𝑛𝑖𝑙𝑎 𝑚𝑒𝑑 𝑣𝑟𝑒č𝑒.
Č𝑒𝑧 𝑘𝑎𝑘𝑖ℎ 𝑝𝑒𝑡𝑛𝑎𝑗𝑠𝑡 𝑚𝑖𝑛𝑢𝑡 𝑠𝑒𝑚 č𝑢𝑡𝑖𝑙𝑎, 𝑘𝑎𝑘𝑜 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑙𝑎𝑑𝑗𝑎 𝑙𝑜č𝑖𝑙𝑎 𝑜𝑑 𝑘𝑜𝑝𝑛𝑒𝑔𝑎.
Š𝑒 𝑛𝑖𝑘𝑜𝑙𝑖 𝑛𝑖𝑠𝑒𝑚 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑛𝑎 𝑙𝑎𝑑𝑗𝑖, 𝑘𝑎𝑗 š𝑒𝑙𝑒 𝑛𝑎 𝑚𝑜𝑟𝑗𝑢. Ž𝑒 𝑝𝑜 𝑛𝑒𝑘𝑎𝑗 𝑚𝑖𝑛𝑢𝑡𝑎ℎ 𝑚𝑖 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑜 𝑠𝑙𝑎𝑏𝑜.
𝑍𝑢𝑛𝑎𝑗 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑟𝑎𝑧𝑏𝑒𝑠𝑛𝑒𝑙𝑎 𝑛𝑒𝑣𝑖ℎ𝑡𝑎 𝑖𝑛 𝑙𝑎𝑑𝑗𝑎 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑧𝑖𝑏𝑎𝑙𝑎 𝑛𝑎 𝑣𝑎𝑙𝑜𝑣𝑖ℎ. 𝑆𝑙𝑖š𝑎𝑙𝑎 𝑠𝑒𝑚, 𝑘𝑎𝑘𝑜 𝑠𝑜 𝑝𝑜𝑡𝑛𝑖𝑘𝑖 𝑝𝑜č𝑎𝑠𝑖 š𝑙𝑖 𝑠𝑝𝑎𝑡. 𝑁𝑒𝑛𝑎𝑑𝑜𝑚𝑎 𝑝𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑧𝑎𝑠𝑙𝑖š𝑎𝑙𝑎 𝑔𝑙𝑎𝑠𝑜𝑣𝑒, 𝑘𝑖 𝑠𝑜 𝑏𝑖𝑙𝑖 𝑏𝑙𝑖ž𝑗𝑒 𝑣𝑟𝑎𝑡𝑐𝑜𝑚, 𝑘𝑖 𝑠𝑜 𝑣𝑜𝑑𝑖𝑙𝑎 𝑣 𝑠𝑜𝑏𝑜 𝑣 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑖 𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑒 𝑠𝑘𝑟𝑖𝑣𝑎𝑙𝑎.
"𝐺𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎𝑟𝑖𝑐𝑎, 𝑛𝑒 𝑛𝑎𝑗𝑑𝑒𝑚 𝑘𝑙𝑗𝑢č𝑎! 𝐻𝑚𝑚...𝑛𝑒𝑘𝑗𝑒 𝑡𝑢𝑘𝑎𝑗....𝐴ℎ𝑎! 𝑁𝑎š𝑒𝑙 𝑠𝑒𝑚 𝑔𝑎!"
𝑍𝑎š𝑘𝑟𝑡𝑎𝑙𝑎 𝑗𝑒 𝑘𝑙𝑗𝑢č𝑎𝑣𝑛𝑖𝑐𝑎 𝑖𝑛 𝑣 𝑠𝑜𝑏𝑜 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑖𝑧𝑙𝑖𝑙𝑎 𝑠𝑣𝑒𝑡𝑙𝑜𝑏𝑎 𝑠𝑣𝑒č𝑒. 𝑁𝑖𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑖 𝑢𝑝𝑎𝑙𝑎 𝑑𝑖ℎ𝑎𝑡𝑖 𝑖𝑛 𝑙𝑒 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑡𝑟𝑎š𝑒𝑛𝑜 𝑠𝑒 𝑠𝑡𝑟𝑚𝑒𝑙𝑎 𝑣 𝑠𝑡𝑟𝑎ž𝑎𝑟𝑗𝑎 (𝑣𝑠𝑎𝑗 𝑡𝑎𝑘𝑜 𝑗𝑒 𝑖𝑧𝑔𝑙𝑒𝑑𝑎𝑙) 𝑘𝑖 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑟𝑎𝑧𝑔𝑙𝑒𝑑𝑜𝑣𝑎𝑙 𝑝𝑜 𝑣𝑟𝑒č𝑎ℎ.
𝑈𝑝𝑎𝑙𝑎 𝑠𝑒𝑚, 𝑑𝑎 𝑛𝑒 𝑏𝑜 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑎𝑘𝑛𝑖𝑙 𝑟𝑎𝑣𝑛𝑜 𝑡𝑖𝑠𝑡𝑒, 𝑧𝑎 𝑘𝑎𝑡𝑒𝑟𝑜 𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑒 𝑠𝑘𝑟𝑖𝑣𝑎𝑙𝑎. 𝑆𝑒𝑣𝑒𝑑𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑖𝑚𝑒𝑙𝑎 𝑛𝑒𝑠𝑟𝑒č𝑜.
𝐾𝑜 𝑗𝑒 𝑜𝑑𝑘𝑟𝑖𝑙 𝑣𝑟𝑒č𝑜 𝑗𝑒 𝑝𝑟𝑒𝑠𝑒𝑛𝑒č𝑒𝑛𝑜 𝑜𝑑𝑝𝑟𝑙 𝑢𝑠𝑡𝑎, 𝑎 𝑖𝑧 𝑛𝑗𝑖ℎ 𝑛𝑖 𝑝𝑟𝑖š𝑙𝑜 𝑛𝑖𝑡𝑖 𝑔𝑙𝑎𝑠𝑢. 𝐾𝑜𝑛č𝑛𝑜 𝑠𝑒 𝑗𝑒 𝑧𝑟𝑒𝑠𝑛𝑖𝑙, 𝑗𝑎𝑧 𝑝𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑜𝑏𝑢𝑝𝑎𝑛𝑜 ž𝑒𝑙𝑒𝑙𝑎 𝑧𝑏𝑒ž𝑎𝑡𝑖. 𝑍𝑔𝑟𝑎𝑏𝑖𝑙 𝑚𝑒 𝑗𝑒 𝑧𝑎 𝑚𝑎𝑗𝑖𝑐𝑜 𝑖𝑛 𝑚𝑒 𝑝𝑜𝑣𝑙𝑒𝑘𝑒𝑙 𝑛𝑎𝑧𝑎𝑗, 𝑑𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑠𝑒 𝑠𝑘𝑜𝑟𝑎𝑗 𝑧𝑎𝑑𝑢š𝑖𝑙𝑎.
"𝑁𝑜, 𝑛𝑜 𝑛𝑜! 𝐾𝑎𝑗 𝑝𝑎 𝑖𝑚𝑎𝑚𝑜 𝑡𝑢𝑘𝑎𝑗? 𝑆𝑖 𝑠𝑒 ž𝑒𝑙𝑒𝑙𝑎 𝑝𝑟𝑒𝑡𝑖ℎ𝑜𝑡𝑎𝑝𝑖𝑡𝑖 ℎ𝑎?!" 𝑗𝑒 𝑟𝑒𝑘𝑒𝑙 𝑖𝑛 𝑑𝑜𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑑𝑜𝑘𝑎𝑧, 𝑑𝑎 𝑠𝑖 𝑣𝑒𝑟𝑗𝑒𝑡𝑛𝑜 𝑛𝑒 𝑢𝑚𝑖𝑣𝑎 𝑧𝑜𝑏.
𝑂𝑑𝑣𝑒𝑑𝑒𝑙 𝑚𝑒 𝑗𝑒 𝑝𝑜 𝑠𝑝𝑜𝑙𝑧𝑘𝑖ℎ 𝑠𝑡𝑜𝑝𝑛𝑖𝑐𝑎ℎ 𝑑𝑜 𝑝𝑎𝑙𝑢𝑏𝑒, 𝑘𝑖 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 𝑝𝑜𝑝𝑜𝑙𝑛𝑜𝑚𝑎 𝑝𝑟𝑒𝑚𝑜č𝑒𝑛𝑎, 𝑎 𝑗𝑒 𝑘𝑙𝑗𝑢𝑏 𝑡𝑒𝑚𝑢 𝑠𝑡𝑎𝑙𝑜 𝑛𝑒𝑘𝑎𝑗 𝑙𝑗𝑢𝑑𝑖 𝑝𝑜𝑑 𝑠𝑡𝑟𝑒ℎ𝑜.
"𝐺𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎𝑟𝑖𝑐𝑎! 𝑃𝑜𝑔𝑙𝑒𝑗𝑡𝑒 𝑘𝑎𝑗 𝑠𝑒𝑚 𝑛𝑎š𝑒𝑙 𝑚𝑒𝑑 𝑣𝑟𝑒č𝑎𝑚𝑖!"
Ž𝑒𝑛𝑠𝑘𝑎 𝑒𝑙𝑒𝑔𝑎𝑛𝑡𝑛𝑒 𝑝𝑜𝑠𝑡𝑎𝑣𝑒, 𝑎 𝑧𝑙𝑜𝑏𝑛𝑖ℎ 𝑝𝑜𝑡𝑒𝑧 𝑚𝑒 𝑗𝑒 𝑘𝑜𝑚𝑎𝑗 𝑜š𝑖𝑛𝑖𝑙𝑎.
"𝑁𝑎𝑟𝑒𝑑𝑖 𝑧 𝑛𝑗𝑜 𝑘𝑜𝑡 𝑧 𝑜𝑠𝑡𝑎𝑙𝑖𝑚𝑖, 𝐷𝑒𝑟𝑒𝑘. 𝑁𝑒 𝑟𝑎𝑏𝑖𝑚𝑜 𝑗𝑒." 𝑗𝑒 𝑧𝑎𝑚𝑟𝑚𝑟𝑎𝑙𝑎.
𝐷𝑒𝑟𝑒𝑘 𝑚𝑒 𝑗𝑒 𝑝𝑜𝑟𝑖𝑛𝑖𝑙 𝑝𝑟𝑜𝑡𝑖 𝑟𝑜𝑏𝑢 𝑙𝑎𝑑𝑗𝑒 𝑖𝑛 𝑑𝑣𝑎 𝑠𝑡𝑟𝑎ž𝑎𝑟𝑗𝑎 𝑠𝑡𝑎 𝑚𝑢 𝑝𝑜𝑚𝑎𝑔𝑎𝑙𝑎.
"Š𝑒 ž𝑎𝑙 𝑣𝑎𝑚 𝑏𝑜, 𝑛𝑒 𝑣𝑒𝑠𝑡𝑒 𝑘𝑎𝑗 𝑣𝑎𝑚 𝑙𝑎ℎ𝑘𝑜 𝑝𝑜𝑛𝑢𝑑𝑖𝑚!" 𝑠𝑒𝑚 𝑧𝑎𝑘𝑟𝑖č𝑎𝑙𝑎 𝑠𝑘𝑜𝑧𝑖 𝑑𝑒ž, 𝑡𝑜𝑑𝑎 𝑠𝑡𝑟𝑎ž𝑎𝑟𝑗𝑖 𝑠𝑜 𝑚𝑒 ž𝑒 𝑝𝑜𝑡𝑖𝑠𝑛𝑖𝑙𝑖, 𝑑𝑎 𝑠𝑒𝑚 𝑘𝑜𝑚𝑎𝑗 𝑢𝑗𝑒𝑚𝑎𝑙𝑎 𝑟𝑎𝑣𝑛𝑜𝑡𝑒ž𝑗𝑒.
𝑍𝑙𝑜𝑏𝑒𝑛 𝑠𝑚𝑒ℎ 𝑔𝑜𝑠𝑝𝑜𝑑𝑎𝑟𝑖𝑐𝑒 𝑖𝑛 𝑜𝑠𝑡𝑎𝑙𝑖ℎ 𝑗𝑒 𝑏𝑖𝑙𝑎 š𝑒 𝑧𝑎𝑑𝑛𝑗𝑎 𝑠𝑡𝑣𝑎𝑟, 𝑘𝑖 𝑠𝑒𝑚 𝑗𝑜 𝑠𝑙𝑖š𝑎𝑙𝑎.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hej!
Hvala vsem, ki berete zgodbo!
Želim vam lep preostanek počitnic!:heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Neytiri

Odgovori:

Zabaven odgovor

Najboljši odgovor

Super odgovor

Dober odgovor

Odgovor

Neprimeren odgovor

Nerazumljiv odgovor

Ful dobro.

Heart

Moj odgovor:

Pisalnica

#jagoda712

Objava:

Skrivnost božičnega večera 3. del

Ogledov: 25 Odgovorov: 3

☆Star☆

Objava:

Nič in vse 1. del

Ogledov: 32 Odgovorov: 3

Heart

Objava:

Misija: Le akcija in nič drugega 2. del

Ogledov: 35 Odgovorov: 0

want to be a writer

Objava:

Eno vpr.

Ogledov: 2 Odgovorov: 0

lolygirl

Objava:

Temne skrivnosti družine Graves 6. del

Ogledov: 46 Odgovorov: 2

Tačka29

Objava:

Kdor se zadnji smeje 2. del

Ogledov: 39 Odgovorov: 1

cheergirl

Objava:

PESEM 2. del

Ogledov: 24 Odgovorov: 0

#jagoda712

Objava:

Skrivnost božičnega večera 2. del

Ogledov: 39 Odgovorov: 3

Veseli šolka potrebuje pomoč ali nasvet v

Svetovalnica

Selitev

Hej!
Pač moja babi in dedi sta se pred dobrim mescom preselila z vasi v mesto (isto mesto k jaz žvim).
In ja zdj se jaz vsak dan jočem, ker tak pogrešam tam ko sta prej žvela, pač tm se je zgodlo tok lepih spominov, tam so bili ujeti vsi najlepši trenutki. Tm sm praznovala tud RD in je moja simpatija pršla in sva se po goši skrivala, ker so se ustali z naju norčevali da sma par.
Tm sva z dedije posadila tudi drevo katerega tako pogrešam...
In pač ja ... jaz ne morm več tko. Preveč pigrešam vas, njive, vrt, gozdove, hišo...
Tm sm se še esino nekako spriatila in pozabila na vse.
Kak naj vsaj malo pozabim?
Hvala, ker si prebral/a.♡♡
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡

Pisalnica - Navodila

*roza*Pisalnica je namenjena branju, ustvarjanju in komentiranju izmišljenih zgodb ali pesmi. Izid zgodbe lahko napoveš in s tem povečaš napetost in pričakovanje bralcev. Odločiš se lahko tudi, da nadaljevanja tvoje zgodbe izhajajo ob istih terminih, da bodo oboževalci tvojih zgodb vedno vedeli, kdaj lahko pridejo po nove bralne zalogaje. Če nisi za marketinške trike, pa lahko zgodbo objaviš tudi takoj. *roza*
*zelena*PRAVILA:*zelena*
Mlade pisatelje in komentatorje zgodb pozivamo, da so vljudni in spoštljivi. Prepovedano je žaljenje in pozivanje k razkritju identitete.
*roza*POMEMBNO: *roza**modra*Če naletite na kakršnokoli neprimerno objavo, kliknite na kolešček v spodnjem desnem kotu objave in izberite možnost "Prijavi". Tako nam pomagate našo stran ohranjati prijetno in varno!*modra*

Vprašanje

Kako ocenjuješ rubriko Šport?

Všeč mi je takšna, kot je.

(14)

Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.

(7)

Šport me na sploh ne zanima.

(9)

POIŠČI PILOVCA/KO

Pogosta vprašanja

Iščeš odgovore na vprašanja, kot so "Kako se naročim na revijo Pil?", "Kako se registrirati?", Kakšna so pravila obnašanja na Pilovi spletni strani?" in "Kam vnesem naročniško številko?" Klikni na spodnji gumb in najdi odgovore!