A LOST VAMPIRE 1. del
27
18. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-18-poglavje
19. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire
~NATHAN~
20. Poglavje: MOŽNOSTI JE VEČ
»Nathan… Pomagaj!« Pogledal sem zdaj Kyla in nato Rose. Vidim kako se je držala za trebuh. Bila je še bolj bleda v obraz, razmršena, kri ji je curljala iz ust in glave… Setečem do nje. Padla mi je v naročje in z mrtvo odprtimi očmi gledala naprej. »Rose! Rose!« Kyle je takoj pritekel za mano ko je slišal vpitje. »Kaj si ji storil cepec!!!« Kyle je mislil da sem jo ranil… »N-n-nisem… Je jaz… Kar prikazala se je…« Ni mi verjel a je pomagal prijeti Rose in jo nesti do avta. »Pojdi po pomoč!« Odmaknil sem ji roko, s katero se je držala ob trebuh. Videl sem krvavo lužo na njeni obleki. Bila je ustreljena. Kako ji je sploh uspelo priti tako daleč? Zajel sem sapo in šel v luknjo v kateri je bil metek. Vem da se to ne sme a drugega nimam. Počasi spuščam prste v njeno toplo telo. Čutim nekaj hladnega. Metek! Z dvema prstoma ga primem in počasi izvlečem. Rana ni bila precej globoka a je Rose vseeno krvavela. Kyle je pritekel s kovčkom za prvo pomoč. Povila sva jo in jo položila v avto. Kyle je sedel zraven nje jaz pa sem vozil. »Kaj si ji storil mi še nisi povedal! Mislim kako si mogel!?«
»Povedal sem ti že… Nisem bil jaz! Ali vidiš tukaj kakšno pištolo s katero bi jo lahko ustrelil? Ne… Torej? Nisem bil! Zakaj tako misliš? Ker sem te zalil z vodo?!«
»Kako pa veš da je bila ustreljena s pištolo, ha?«
»Tako!« Iz žepa sem povlekel metek in mu ga podal. Nekaj časa ga je držal v roki in si ga ogledoval… »Te metke sem že videl… Lovci jih uporabljajo… Lovci na vampirje… Ustrelijo jih in če po kakšnih pol urah ne dobi metka ven se zastrupi… Tako lahko potem vampirje nadzorujejo… Tako dobijo vojsko… Ali pa jih prdajo… Ženske takšne kot je Rose bi hitro prodali in marsikaj zaslužili z njo… Kaj si sploh mislil!!! Predati si jo želel!!!«
»Rekel sem ne!!!« Ustavil sem avto tako da je guma zacvilila. »Vozi naprej! Ne bom se prepiral s tabo! Ampak da veš… To ni dobra odločitev da sodeluješ z lovci! Sploh če si legenda in vampir! Pol krven si tako kot jaz in Rose! Bratje in sestre smo na nek način in ti nas izdajaš!« Sedaj mi je prikipelo. »Povedal sem ti že da nisem bil jaz! Kar na enkrat se je prikazala ok? Poklicala me je! Ali kje vidiš kapljico krvi na meni? Vidiš kje pištolo? Ali ne bi bilo sumljivo da bi jo ustrelil in nato še izvlekel metek? Če ne boš odnehal boš iztopil iz avta in to takoj!« Kyle je utihnil in celo pot molčal. Čez dobre dve uri se je Rose zbudila. Pomagala sva ji da se je usedla na stol. Kyle jo je seveda spraševal če sem jo jaz ranil. A je povedala kaj se je zgodila in da se lahko teleportira… »To je izjemno! Se lahko celiš?«
»Heh… Če bi se lahko bi se že…« Zarežal sem se ker je užalila Kyla. Kyle se ji je samo prijazno nasmehnil meni pa namenil njegov obraz: oprosti in udaril te bom. Meni ni verjel a ko je Rose povedala vso zgodbo se mi je na samem opravičil. »Kaj bomo zdaj?«
»Hahaha! Preoblekli se bomo in potem šli prespat v hotel da ti bo bolj udobno!« Kyle je pomežiknil Rose ta pa je samo zavila z očmi. Ljubosumen sem na Kyla, ko osvaja Rose! Kar… Nekaj me prime… Mislim… Da mi je Rose všeč… Milim da je tudi Kylu všeč… Saj se ne čudim… Za res je lepa! »Rose tvoja oblačila so v prtljažniku.« Prikimala je in se počasi vstala na noge. Bil sem presenečen da je tako hitro okrevala… Na mojo veliko srečo ima ta avto črna okna tako da niso ostali ljudje, ki so hodili mimo niso videli kako se je vsak preoblekel. Prva je bila Rose. S Kylom sva čakala zunaj in se pogovarjala…
~BILLY~
Rose še je živa! A bila je drugačna… Ni bila ista kot je bila. Iz nje je tekla kri in iz nje je gorelo. Bila je obkoljena s plameni. Oziroma… Bila je v plamenih. Na enkrat sem začutil rahlo sovraštvo do nje ker ni prišla nazaj… Razen če kaj prekriva… In kdo je bil tisti fant zraven nje? Ali tisti, ki se je skrila zanj… Poiskal jo bom in jo… Vzel? Ubil? Zavzdihnem. Kako bi jo lahko dobil nazaj? To vprašanje je celo noč skakalo v moji glavi… Premišljujem in premišljujem… Postal sem zaspan. Vležem se v posteljo in zaspim.
ZJUTRAJ
Zbudim se. Sanjal sem o meni in Rose, ki sem jo lovil v gozdu. Z njo sta bila še tista dva tipa, ki sta jo skušala braniti. Prvo sem ustrelil blondinca in nato še drugega. Nato sem šel do Rose in ji vbrizgal tekočino… Ubogala me je na vsako besedo… Premišljujem h komu sem nato šel. Ne spomnim se vsega a le približka. Spomnil sem se teh besed: Čestitke Bill! Ujel si 3 legende! Sedaj jih lahko samo še uporabimo in zavladamo svetu! Vsi se nam bodo klanjlali vsi nas bodo oboževali! Samo zaradi tebe, prvega lovca, ki je ujel… Lovec! Naravnost k lovcem moram! Tako bom lahko dobil nazaj Rose in še po vrh tega zavladal svetu… Nasmejem se samemu sebi. »Bill to so bile samo sanje! Lovce potrebuješ in to je to… Noben svet ne boš pridobil…« Obrnem se in stečem po zemljevid, ki sem ga ukradel podravnateljici iz naše akademije. Poiščem tabore lovcev… Lovci lovijo vampirje. Če se jim pridružiš te ne bodo ubili a te bodo imeli na očeh ker bodo mislili da se vohun. Nasmejem se in se pripravim na odhod!
Hello! Upam da vam je bil ta del všeč! Na enkrat sem dobila par novih idej kar se mi zdi supr tko da mislim da bo že nov del prispel jutr al pa v torek… No bomo vidl nč ne bom obljubila ker ne vem… XD če vam je všeč lajkajte in napišite v komentarjih!
Lp.
19. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire
~NATHAN~
20. Poglavje: MOŽNOSTI JE VEČ
»Nathan… Pomagaj!« Pogledal sem zdaj Kyla in nato Rose. Vidim kako se je držala za trebuh. Bila je še bolj bleda v obraz, razmršena, kri ji je curljala iz ust in glave… Setečem do nje. Padla mi je v naročje in z mrtvo odprtimi očmi gledala naprej. »Rose! Rose!« Kyle je takoj pritekel za mano ko je slišal vpitje. »Kaj si ji storil cepec!!!« Kyle je mislil da sem jo ranil… »N-n-nisem… Je jaz… Kar prikazala se je…« Ni mi verjel a je pomagal prijeti Rose in jo nesti do avta. »Pojdi po pomoč!« Odmaknil sem ji roko, s katero se je držala ob trebuh. Videl sem krvavo lužo na njeni obleki. Bila je ustreljena. Kako ji je sploh uspelo priti tako daleč? Zajel sem sapo in šel v luknjo v kateri je bil metek. Vem da se to ne sme a drugega nimam. Počasi spuščam prste v njeno toplo telo. Čutim nekaj hladnega. Metek! Z dvema prstoma ga primem in počasi izvlečem. Rana ni bila precej globoka a je Rose vseeno krvavela. Kyle je pritekel s kovčkom za prvo pomoč. Povila sva jo in jo položila v avto. Kyle je sedel zraven nje jaz pa sem vozil. »Kaj si ji storil mi še nisi povedal! Mislim kako si mogel!?«
»Povedal sem ti že… Nisem bil jaz! Ali vidiš tukaj kakšno pištolo s katero bi jo lahko ustrelil? Ne… Torej? Nisem bil! Zakaj tako misliš? Ker sem te zalil z vodo?!«
»Kako pa veš da je bila ustreljena s pištolo, ha?«
»Tako!« Iz žepa sem povlekel metek in mu ga podal. Nekaj časa ga je držal v roki in si ga ogledoval… »Te metke sem že videl… Lovci jih uporabljajo… Lovci na vampirje… Ustrelijo jih in če po kakšnih pol urah ne dobi metka ven se zastrupi… Tako lahko potem vampirje nadzorujejo… Tako dobijo vojsko… Ali pa jih prdajo… Ženske takšne kot je Rose bi hitro prodali in marsikaj zaslužili z njo… Kaj si sploh mislil!!! Predati si jo želel!!!«
»Rekel sem ne!!!« Ustavil sem avto tako da je guma zacvilila. »Vozi naprej! Ne bom se prepiral s tabo! Ampak da veš… To ni dobra odločitev da sodeluješ z lovci! Sploh če si legenda in vampir! Pol krven si tako kot jaz in Rose! Bratje in sestre smo na nek način in ti nas izdajaš!« Sedaj mi je prikipelo. »Povedal sem ti že da nisem bil jaz! Kar na enkrat se je prikazala ok? Poklicala me je! Ali kje vidiš kapljico krvi na meni? Vidiš kje pištolo? Ali ne bi bilo sumljivo da bi jo ustrelil in nato še izvlekel metek? Če ne boš odnehal boš iztopil iz avta in to takoj!« Kyle je utihnil in celo pot molčal. Čez dobre dve uri se je Rose zbudila. Pomagala sva ji da se je usedla na stol. Kyle jo je seveda spraševal če sem jo jaz ranil. A je povedala kaj se je zgodila in da se lahko teleportira… »To je izjemno! Se lahko celiš?«
»Heh… Če bi se lahko bi se že…« Zarežal sem se ker je užalila Kyla. Kyle se ji je samo prijazno nasmehnil meni pa namenil njegov obraz: oprosti in udaril te bom. Meni ni verjel a ko je Rose povedala vso zgodbo se mi je na samem opravičil. »Kaj bomo zdaj?«
»Hahaha! Preoblekli se bomo in potem šli prespat v hotel da ti bo bolj udobno!« Kyle je pomežiknil Rose ta pa je samo zavila z očmi. Ljubosumen sem na Kyla, ko osvaja Rose! Kar… Nekaj me prime… Mislim… Da mi je Rose všeč… Milim da je tudi Kylu všeč… Saj se ne čudim… Za res je lepa! »Rose tvoja oblačila so v prtljažniku.« Prikimala je in se počasi vstala na noge. Bil sem presenečen da je tako hitro okrevala… Na mojo veliko srečo ima ta avto črna okna tako da niso ostali ljudje, ki so hodili mimo niso videli kako se je vsak preoblekel. Prva je bila Rose. S Kylom sva čakala zunaj in se pogovarjala…
~BILLY~
Rose še je živa! A bila je drugačna… Ni bila ista kot je bila. Iz nje je tekla kri in iz nje je gorelo. Bila je obkoljena s plameni. Oziroma… Bila je v plamenih. Na enkrat sem začutil rahlo sovraštvo do nje ker ni prišla nazaj… Razen če kaj prekriva… In kdo je bil tisti fant zraven nje? Ali tisti, ki se je skrila zanj… Poiskal jo bom in jo… Vzel? Ubil? Zavzdihnem. Kako bi jo lahko dobil nazaj? To vprašanje je celo noč skakalo v moji glavi… Premišljujem in premišljujem… Postal sem zaspan. Vležem se v posteljo in zaspim.
ZJUTRAJ
Zbudim se. Sanjal sem o meni in Rose, ki sem jo lovil v gozdu. Z njo sta bila še tista dva tipa, ki sta jo skušala braniti. Prvo sem ustrelil blondinca in nato še drugega. Nato sem šel do Rose in ji vbrizgal tekočino… Ubogala me je na vsako besedo… Premišljujem h komu sem nato šel. Ne spomnim se vsega a le približka. Spomnil sem se teh besed: Čestitke Bill! Ujel si 3 legende! Sedaj jih lahko samo še uporabimo in zavladamo svetu! Vsi se nam bodo klanjlali vsi nas bodo oboževali! Samo zaradi tebe, prvega lovca, ki je ujel… Lovec! Naravnost k lovcem moram! Tako bom lahko dobil nazaj Rose in še po vrh tega zavladal svetu… Nasmejem se samemu sebi. »Bill to so bile samo sanje! Lovce potrebuješ in to je to… Noben svet ne boš pridobil…« Obrnem se in stečem po zemljevid, ki sem ga ukradel podravnateljici iz naše akademije. Poiščem tabore lovcev… Lovci lovijo vampirje. Če se jim pridružiš te ne bodo ubili a te bodo imeli na očeh ker bodo mislili da se vohun. Nasmejem se in se pripravim na odhod!
Hello! Upam da vam je bil ta del všeč! Na enkrat sem dobila par novih idej kar se mi zdi supr tko da mislim da bo že nov del prispel jutr al pa v torek… No bomo vidl nč ne bom obljubila ker ne vem… XD če vam je všeč lajkajte in napišite v komentarjih!
Lp.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja super!
Samo zakaj ti vsak del označiš kot prvi?
Samo zakaj ti vsak del označiš kot prvi?
1
ker so so tisto poglavja... Ker pač je prvi del knjige ni vsako poglavje del... Pač bolj logično se mi zdi kr v knjigah na prvi strani kaže tui prvi del trilogije (npr.) v knjigi pa piše: 6. Poglavje.....
Pač moje razmišljanje!XD
Lp!
Pač moje razmišljanje!XD
Lp!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kul
0
cat-climbngthisis-mylife
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Zaradi revije v kateri je pisalo za nek natečaj ...






Pisalnica