27. Poglavje: EN DAN

~NATHAN~

Zbudim se na mehki postelji. Želim se usesti na rob postelje a me zapeče v prsih. Kakor da bi me kdo prerezal od znotraj. A bolečina prej je bila hujša! Želim se ustat a ne gre. Vse me preveč boli! Trudim se, a ne gre. Kako se bomo bojevali če jaz, nisem sposoben se sploh vstati!? Kje je Rose? Nikogar ne slišim… Vse postaja vedno bolj čudno… Sedaj me že skrbi da se je Rose nekaj zgodilo! Dvignem se. Čeprav peče in boli kakor bi mi nekdo želel pretrgati rebra bom storil vse za Rose! Zadržujem se da ne bi kričal. Končno se po kakšnih petih minutah spravim na noge. Počasi hodim in se oprijemam vsega kar imam pred očmi. Hodim po dolgem hodniku. Od enih od sob zagledam Kyla in Reyo… Stopim v sobo. Vidim da je Reya budna, Kyle pa še kar spi. To definitivno lahko pričakuješ. »Hej!«
»Hej!« Z Reyo se kar razumeva. To je dobro… No meni se vsaj zdi tako… »Kako se počutiš?« Pogledam na svoj trebuh in opazim krvavo prevezo. »Oh… Bolje! Veliko bolje!« Prikima. »Pa ti?« Skomigne z rameni in se ustane. »Naspala sem se! To je dobro…« Nasmehne se. Res ima lep nasmeh. A ne takšnega kot Rose! »Mogoče veš kje je Rose?« Odkima. »Vem da sta z njeno mamo bili na balkonu in potem sem zaspala. Dolgo sta bili tam. Mogoče sta v kateri od sob… Si pogledal v njeno sobo?«
»Spal sem v njeni sobi… No vsaj mislim. Tam so bile slike ko je bila manjša. Z eno od njenih prijateljic sta na nekaterih slikah… » Spet prikima. »Potem pa ne vem… Pojdi počivat! Rabiš počitek!« Tokrat jaz prikimam, ker vem da rabim počitek. A odločen sem bil da bom prvo našel Rose! Hodim po hodniku. Na enkrat mi postane slabo. Preveč dolgo sem bil v hiši. Spraviti se bom moral na zrak. »Reya!?« Takoj priteče in me pograbi za roko. »Kaj je?«
»Z…z…zrak potrebujem!« Komaj izdahnem iz sebe. Omotica se vrti v moji glavi. Težko diham. Legende nikoli ne zdržimo predolgo v zaprtem prostoru… Reya me zgrabi za roko in mi pomaga hoditi do balkona. Tam se usedem in molčim. Molčiva oba z Reyo. Ko mi je nekako boljše se vstanem da bi šel po Rose. »Kam greš?« Reya je bila videti zaskrbljena. »Po Rose moram…« Zmaje z glavo in sama pri sebi nekaj govori. Jaz pa grem nazaj v hišo iskati Rose. Slišim da se vrata za mano zaprejo. Reya je bila pripravljena poiskati Rose z mano… Hodiva po hodniku in pogledava v dnevno sobo.
Kyle je že bil buden. »Kam te gresta?« Nasmeje se in se vstane. Hodi proti nama. »Rose bova poiskala…« Popravim si lase in mencam na mestu. »Kaj je spet izginila?« Kyle se rad šali a včasih mi gre z njegovimi forami že na jetra! »A veš kje je?«
»Ti zgledam tako?« Zavijem z očmi. »Vidim da tukaj ne morem več izgubljati časa!« Hodim naprej. A nenadoma se ustavim. »Prideta?« Sprva sta me kot okamenela opazovala nato pa sta se le zganila in stekla do mene.

~ROSE~

Z mamo se je bilo lepo uriti. Vse mi je pokazala. Veliko bolje se mečujem, spopadam brez orožja… Čeprav sem staknila par modric… A na srečo so se zacelile. Mama me ponosno opazuje. »Zelo si mu podobna! Sploh po karakterju!« Mojemu očetu skoraj nič nisem bila podobna… A imam njegov nasmeh. Po karakterju pa ne morem zanikati! Prav ima! Kako rada bi imela te stare čase spet nazaj v roki. Vse je bilo tako preprosto in zabavno! Ničesar se nisem rabila bati! Sploh nisem takrat pomislila kaj sem in kaj bom počela sedaj. Tu sem bila… Varna…? »Bi rada spoznala svoje nove moči?!« Pogledam navzgor. Mama me zaskrbljeno ampak tudi ponosno opazuje. »Da!«
»Potem pa mi prvo pokaži kako ti grejo stare moči!« Prikimam. Kaj pa ji naj pokažem? Zamižim. Pogledala ji bom v misli… Žalostna je… A tudi vesela in ponosna da sem prišla sem. »Mama ne rabiš biti žalostna zaradi očeta!« Zgroženo me pogleda. »Mala! Ne štoraj po mojih mislih če nisem pri volji!« Sedaj je bila jezna. Zabavno, kako hitro jo lahko razjezim. »Če si pa rekla naj ti pokažem svoje moči.« Se ji priliznem. Mama zmaje z glavo. »No… Kaži naprej!« Zavzdihnem… Zna pa bit zoperna ko je lahko!
V glavi si zamislim drugi konec te sobe. Začutim meglo in že se znajdem za maminim hrbtom. »Okej, to je zelo dobra poteza! Prav bi ti prišla med bojem!« Prikimam. »Še kaj?« Zamislim si volka. Čez sekundo že slišim in vidim drugače. Čutim tudi da sem na vseh štirih. Pogledam svoje šape in opazim da so belo sive. Moja najljubša barva na volku. »Ali je to tudi dovolj dobro za boj?« Zaslišim da sem cvilila… Nimam človeškega govora. Zasmejem se. Zvenelo je kakor bi se dušila. Ženska pred mano osupljivo gleda. Želi me pobožati. Prestrašim se in zato se umaknem. Nekaj mi govori a je ne razumem… Preobrazim se nazaj. »Nisem te razumela… Kaj si rekla?«
»Jaz te tudi nisem razumela… To je šibkost pri tem daru… Je pa dobro orožje!« Sedaj dvignem roko in s prsti tlesknem. Na dlani se zasvetijo mali plameni. »Znaš še več?« Roke dvignem nad glavo. Nad glavo se je nabrala ognjena kepa samih goreče rdečih plamenov. »Si lahko cela v plamenih?« Izziva me. To prepoznam na njenem nasmešku. To me razjezi. Nenadoma dobim rdeče črne oči. Dobim krila, rogi se pojavijo na glavi. Opazim rep. Ni navaden. Rdeče črn je. Kakor hudičev rep izgleda. V svoji roki opazim žezlo. Na licu pa imam narisano rdeče srce in na njem je črna sulica. Mama strmi vame kot da me ne pozna. »Rose… Tu postaja vedno bolj vroče. Prosim nehaj!« Ubogam. Plameni ugasnejo. Moja mama je čisto prepotena. A bili sva narazen vsaj pet metrov… Gorela pa sem manj kot pol minute. Kako vroč je sploh ogenj, ki je gorel na meni?
»Ti darovi so osupljivi! A naučit se boš morala še nekaj drugega!« Vzame stekleničko z oranžnim napitkom… »Na… Popi! Čez dobro uro boš imela vse darove, ki jih boš potrebovala… To je pospešilo… Prebudi tudi notranje darove tako da boš jih imela še več. Če ne popiješ tega boš mogoče komaj čez kakšne tri mesece dobila vsaj pet novih moči. Če ga pa popiješ zdaj boš pa čez dobro eno uro imela vse kar potrebuješ!« Ne zdi se mi ravno dobra ideja… »Kaj pa Nathan, Kyle in Reya?«
»Tudi oni ga bodo dobili. A zapomni si… Oni imajo vsaj še tri nove darove… Ti imaš najpomembnejši dar! Najmočnejši! Tebe ne smejo dobiti v roke! Če te v roke dobi svet iz Akademije, svet Vulterjev, Strigtosev-(zlobni volkodlaki) in Strigojev, bomo opleli! Prikimam… Odločno vzamem stekleničko z oranžnim napojem in spijem do zadnje kapljice. Okus je sladko kisel. Okušam nekakšno banano, kri, ki mislim da je od Biksijev in še nekaj… Nima okusa…Toplo… Kakor… Lava?! Ali je to sploh možno?! Ko spijem se mi začnejo tresti roke. Steklenička mi pade iz rok in se razbije. Padem na kolena. Pred očmi se mi je temnilo. Bolečina v trebuhu je neznosna. Megleno vidim kako mama stoji ob meni. Želim ostati močna. A pride nov val bolečine, ki me vrže na trebuh. Tresem se in solze mi drsijo po licih. Počutim se kakor bi moji notranji deli telesa goreli. Prihaja nov val. Ne prenesem ga. Glava mi utripa od bolečine, vrti se mi… Bruham. Motno še opazim kako me mama pomirja in boža po hrbtu. Ne prenesem bolečine. Na enkrat ne vidim več ničesar. Omedlela sem.

Oh živa si! Zbudim se na postelji, v moji stari sobi. Nathan sedi zraven mene in me gladi po licu. Ob njemu stojita Kyle in Reya. Mama je na drugem koncu sobe. »Torej si ti tudi dobila napoj?« Ne morem govoriti zato samo prikimam. »Moj je bil modre barve. Skoraj ničesar nisem čutil. Imam pa novi dve moči!« Vstane in zajame zrak. Znajdem se v mehurčku vode. Kako kul! Lebdim. Ploskne z roko in mehurček pade in jaz tudi. »Zanimivo.« Izdahnem in se namestim. Pogledam proti Nathanu. Nekaj lasa še tam stoji nato pa je izginil. Neviden je lahko! Spet se prikaže in se mi butasto zareži.
Kyle pristopi. »No jaz sem na vrsti! Če te zanima… Beli napoj sem imel! Ja jaz imam samo eno novo moč…« Dvigne roke naprej in opazim da se omara premika. Postavi jo nazaj. »Kaj praviš?« Zasmejem se. »To je pa zakon!« Tudi on se zasmeji. Nathan pokliče Reyo. Ona samo stopi k meni. Gleda me v oči. Na enkrat zakliče proti meni: »Vstani!« Ne vem kaj se dogaja z mano a vstanem. »Zapleši!« Začnem plesati. »Nehaj!« Smeje se in nato le popusti. »Stop!« Neham plesati. Zgroženo jo opazujem… To je zelo dobro orožje! »Koliko časa sem bila nezavestna?«
»Predolgo! Čez eno uro se bo začelo! Jutri ko bo noč bo polna rdeča luna! Do takrat moramo delati vse po najboljših močeh!«

Živijo!
Upam da vam je ta del všeč! Če je pišite v komentarjih! Zanima pa me to:
Kaj mislite..? Kakšne moči bo imela Rose? Kakšne ideje?
Uživajte!
Lp, Bad girl!


18. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-18-poglavje
19. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire
20. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-1
21. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-2
22. Poglavje: http://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-22-poglavje
23.Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-23-poglavje
24.Poglavje: https://pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-24-poglavje
25.Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-25-poglavje
26.Poglavje: https://pil.si/pisalnica/objava/a-lost-vampire-26-poglavje