1.Sirota

Astra je bila obupana deklica, ki je iskala topel in srčen dom. Za sabo je imela že nekaj neprijetnih trenutkov z njenimi reniki. Ni se počutila dobro, ko je pomislila, da mora spet nazaj v bedasto sirotišnico, ki ji od nekdaj pere možgane. Ni ji bilo pri volji, da se seli kot, da bi tekla maraton. Enkrat se ji je celo zgodilo, da pri eni družini ni še ostala en teden pa so jo spet poslali nazaj. Ni bil problem v njenem obnašanju temveč v obnašanju njenih pol sester in pol bratov, ki jih je takrat še imela. Sama je to dobro vedela, seveda pa ni želela kogarkoli povedati staršem ali pa ravnateljici sirotišnice, ki je sploh ni marala. Tako je ni marala, da tudi njenega imena ni želela izreči. Seveda se je vsakemu smilila, tako lepa deklica pa brez doma. Vsem je šlo, kar na jok, ko so jo videli ko so prišli na ogled sitotišnice. Zdela se je tako prikupna kot mala ptičica, ki leta širno po nebu. Astra res ni marala, da so jo vsi klicali uboga sirota, saj jo je spominjalo na njene starše, ki so bili nazadnje z njo pri njenih 5 letih. Vsakemu, ki ji je rekel to besedo mu je šepnila, nekaj kar žal še ne smem povedati. Pravijo pa, da so se jim odptle oči v vlogi kot jo igra ona. Da so se oživeli v njeno zgodbo, ki jo je šepnila.