Hej,tukaj je drugi del! Če še niste prebrli prvega bo spodaj link:point_down:In kdaj bom napisala "prejšni del" kar so ubistu zadnje vrstice prejšnega dela, ampak to NI CEL PREJŠNI DEL. To bom pisala samo zato, da se spomnete kaj je že približno bilo, namenjeno pa je tudi tistim ki bojo to zgodbo našli in da bodo saj malo vedeli o čem se je šlo.

Prejšni del:(ZADNJE VRSTICE)
Sobe so bile prvem nadstropju, učilnice v drugem in tretjem in podstrešje v četrtem, ki naj ga nebi smeli obiskati. Tja sem si vedno želel saj sem radoveden. Ko sem uprašal učitelje o četrtem nadstropju, mi noben ni znal odgovoriti, rekli so samo da le ravnateljica, njeni pomočniki in učiteljica za naravoslovje vedo, kaj je tam....
2.del _____________________
Šola je prekrivala nekaj tmnega in to sem nameraval tudi izvedeti. Enkrat sem skoraj uprašal učiteljico naravoslovja kaj je tam, ampak bojim se, ker bo čudno, zakaj o tem toliko razmišljam in me bo imela na očeh. Vedno mi je bilo težko dobiti prijatelje, zato sem se pogovarjl le z Timom. Čez nekaj časa sem ugotovil da sploh ni bil tih, ampak pred novimi ljudmi ni rad govoril. Povedal mi je, da so njegovi straši skregani in ne živijo skupaj čeprav sta šezmeraj poročena. To mi je bilo saj malo pri srcu, ker vem da nisem edini ki doživlja to bolečino, čeprav sta moja straša zares ločena. Na univerzi sem imel še enga prijatelja. Imemu je bilo Klemen. Bil je živahen, zraven njega sem se vedno smejal, definitivno bi lahko bil po poklicu clovn v cirkusu ali pa komik. Klemen je bil v A razredu midva z Timom pa v B. Kmalu sem Timu predstavil Klemna. Sprva ni bil zelo navdušen, ampak čez čas smo postali najboljši prijatelji. Hitro smo se lahko skregali, ko je prišlo do prostega časa in iger. Midva s Timom sva vedno hotela igrati nogomet, Klemen pa je oboževal lokostrelstvo. Enkrat sav se vdala ker nemore biti vedno po najino. Lokostrelstvo je bilo za šolo, praktično že v gozdu,kar ni bilo tako slabo, ampak nekaj je bilo čudno. Drugič ko smo odšli skupaj streljati se zgodilo nekaj kar smo takoj obžalovali. Tekmovali smo, zato je vsak streljav posamezno. Ko sem bil navrsti jaz, se je zgodilo nekaj, ob čemer mi je srce padlo v hlače, še huje, kar na tla. Ker sem z lokom straljav drugič v življenju sem velikokrat zgrešil. Moja zadnja puščica je pristala za drevesom in takrat smo vsi skupaj zaslišali glasen,kričeč in predsvsem strašljiv zvok ki je odmeval v naših ušesih..........

Naprej naslednjič! Upam samo da ne preveč zavlačujem, kar je vrjetno res.
Novi deli bodo vedno napovedani za v naprej takoda da ga boste videli vsaj en dan prej.