Zdravo tu je moj prvi del za natečaj 10 dni pred božičem.

Dragi Božiček.
Vem, da ti pišem malo pozno, a vseeno upam, da boš prišel po pismo. Z letošnji božič si želim novo opremo za balet.
Rad te imam.
Anja
" Si že napisla pismo Božičku?" " Ravnokar sem ga končal mami! Samo na okensko polico še ga nastavim." Upam, da ni prepozno ljubica." Jaz tudi sem si mislila. " Sedaj pa hitro na večerjo." Po okusni večerji in kopanju sem že dišeča ležala v postelji. Ne vem kdaj sem zaspal, a vem da so me ponoči zbudili kriki. Odhitela sem dol. Videla sem mami kako kriči na moškega. Čakaj malo.... To je oči!!!!!!!!!!!!!!!!!!! " Mami, oči! Kaj delata?!" "Anja, oči se bo takoj zdaj odselil!!!!!!!!!!!!!!!! In sedaj takoj v posteljo:" Takoj sem pohitela do okenske police. Jokala sem. Ničesar nisem razumela. V pismo sem hotela napisati, da si želim, da bi očiprišel domov. A, pisma ni bilo! Kaj naj zdaj?
Mami
Zvečer, ko je Anja že spala in bi se mož že moral vrniti (že zdavnaj) je sedela pred TV-jem. Nato je zslišala zvonenje. Odprla je vrata in zagledala Anjinega očeta. "Kje si bil?" je ledeno vprašala. "Pri sodelovki." je odgovoril. Bil je pijan. "Kaj?!" je zavreščala. Branil se je. A, ga ni hotela poslušati ali videti. Na obrazu je imel sledi šminke. Ko je bila spet sama se je zjokala.
Oči
Po službi je odšel s kolegi v gostilno. Tam so spili nekaj malega. Bil je že malo pijan. Nato je mimo prišla sodelovka, ki je bila že dolgo zagledana vanj. Nalila mu je še malo. In ga naposled zvabila k sebi domov. Privoščila sta si kratko avanturo. Doma je bil iz tega hudič. Zato je pobral stvari in odšel. Upal je da bo Anjina mama skapirala, da mu je zelo žal.
Pismo
Ko ga je Anja odložila na okensko polico je zapihal veter. Pismo je odneslo v temno in žalostno noč.