OJJJJJJ, napisala sem to zgodbo in še par drugih, ressssssssssssssssss bi bila vesela če prebereš ... :pray::pray::pray::pray::pray::pray::grin:


------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Ko sem včeraj odprla vrata svoje sobe, nisem mogla verjeti svojim očem! V sobi me je čakalo čisto novo kolo. Zgledalo je zelo čarobno. Odhitela sem po stopnicah k mami ter rekla: »Mami, mami! Hvala, ker si mi kupila novo kolo! Zelo mi je všeč!« Mami pa se je zresnil obraz, nato pa se je tudi meni. Mama je rekla: »Nisem ti kupila novega kolesa«. Ker pa nisem hotela, da mi ga vzame sem čudno rekla: »Saj nisem rekla kolo, mislila sem … polo …, ki ga imam za domačo nalogo … No grem, adijo«. Počasi sem se povzpela po stopnicah. Spet sem zagledala čarobno kolo. Tako zelo me je mikalo, da bi se usedla nanj, pa še zelo lepih barv je bil … Nisem se mogla upreti! Skočila sem na kolo in prijela krmilo. Komaj pa sem to storila, se je kolo močno zasvetilo ter zatreslo. Svetloba in vibracija sta se prenesli name. Svetloba me je močno zaslepila. Ko sem oči spet odprla, sem pred seboj zagledala neskončno džunglo … Hotela sem sestopiti s kolesa, ampak kolo me je že zapeljalo skozi džunglo. Pred mano so se razmikale ovijalke in razprostirala se je potka, po kateri sem drvela. Kolo pod mano je drvelo tako hitro, da sem komaj kaj videla. Nato pa se je kolo kar naenkrat ustavilo, da me je prekucnilo naprej in priletela sem naravnost v grmovje. Ko sem se pobrala sem videla, da me je še vedno obdajala mogočna džungla. Potem pa je nekaj zašuštelo v krošnji drevesa. Srce mi je močno razbijalo. Šuštenje v krošnji je bilo vedno glasnejše in približevalo se mi je. Iz drevesne krošnje je nekaj skočilo naravnost name! Zakričala sem, potem pa mi je nekaj pokrilo usta, da nisem mogla več kričati. Ta nekdo je bila luštkana mala opica, ki je sedela na moji rami in mi z roko pokrivala usta. Pokazala mi je naj bom tiho in dala svojo ročico z mojih ust. Nasmehnila se mi je. Nato je moj strah pred njo popustil. Povedala mi je, da je to zakleta džungla. Vprašala sem jo: »Kako pa se lahko vrnem domov?« Pokazala mi je, naj ji sledim. Hodili sva med visokimi drevesi, velikimi ovijalkami in vse je tako skrivnostno šumelo. Prišli sva do deroče reke. Pogledala sem opico, misleč: kam pa zdaj? Nagajivo se mi je nasmehnila, zgrabila ovijalko in se zazibala čez reko ter elegantno pristala na drugi strani reke. Vedela sem, da moram tudi jaz to narediti. Prijela sem ovijalko ter za pomiritev globoko vdihnila in izdihnila. Nato pa sem se zazibala na drugo stran, samo da nisem pristala tako elegantno kot opica, temveč sem se zvalila in treščila naravnost v bližnje drevo. Hodili sva naprej. Kar naenkrat pa na obrazu začutim pajčevino. Začnem kričati, se obračati in kriliti z rokami na vse strani. Opica zmaje z glavo, skoči na mojo ramo ter me ponovno umiri. Ko je te panike konec, se mi nasmehne. Nato pa končno prispeva do neke jame, zakrite z ovijalkami. Skupaj stopiva v jamo … V jami se je zasvetlikala močna modra svetloba. Pred mano je bil velik moder portal. Začutila sem, da je to pot domov, saj me je kar samo vleklo v portal. Le s težavo sem se upirala, da sem ostala še tako dolgo, da sem se poslovila. Pomahala sem ji v slovo in se prepustila, da me je posrkalo v portal. Ko sem ponovno odprla oči, sem bila spet vsa osupla. Zbudila sem se v svoji postelji. Mislila sem, da so bile vse to samo čudne sanje, toda v rokah mi je ležala plišasta opica iz moje resnične ali neresnične dogodivščine. Še zdaj ne vem ali je bilo vse to res ali pa so bile le čudne sanje …?

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

H-V-A-L-A, če si prebral/a!!!
prosim komentiraj, kako se ti je zdela zgodba in povej, če pošljem še kakšno ... :blue_heart::blue_heart::blue_heart: