Hej!
Sem zelo vesela ker me tudi Dragon girl zelo spodbuja se mi zdi pravično do nje da objavim še en del:)

»Kaj?« sem tiho izdahnila malo kasneje.
»Moja starša se ločujeta. Mami je dobila celo skrbništvo nad nami.«
»Od kdaj to veš?«
»Izvedel sem pred enimi mesecem. Zato sem prekinil z Karmen, okej tudi zato ker sem imel dovolj njene skoposti, ljubosumja in nehvaležnosti. Vedel sem, da bom užival ta dva tedna in vedel sem da bo razhod še hujši a moral sem to narediti saj bi se spraševal, kaj bi se zgodilo če ne bi dal najini zvezi priložnosti.« bila sem nema. Nisem vedela kako naj se odzovem ali kaj naj naredim. Naj ga prepričujem, da ostane a mogoče nima vpliva na to in bi mu odhod samo še oteževala. Na koncu me je spet poljubil in stisnila sem se k njemu. Nisem si mogla predstavljati kako bom živela brez njega.
»Vse bo dobro. Vse se zgodi z razlogom.« mi je rekel. To sem vedela a vse se je zgodilo tako nenadoma.
»Preveč te imam rada, da bi te zapustila. Ti si moj princ na belem konju.« sem rekla po dolgi tišini.
»Tega ne boš mogla verjeti a jaz te imam še rajši.«
»Nemogoče.« sem odvrnila.
»Predstavljaj si kako je šele meni! Zapustit moram svoje življenje, jezik, najboljšo punco na svetu, očeta, hišo in dobesedno vsakogar, ki sem ga kadarkoli imel rad.« končno se ni mogel več zadrževati. Po licih sta mu stekli dve debeli solzi. Nato še dve, kasneje še dve in tako naprej. Še močneje sem ga objela in mu solze pobrisala z obraza.
»Vse bo dobro. Klicala se bova, si pisala ter obljubim ti da bom vsak dan napisala vsaj dobro jutro in lahko noč. Pa tudi če bom v šoli ti obljubim, da bom vzela telefon in prekršila pravilo ter ti napisala dobro jutro. Pa če mi starši vzamejo telefon bom napisala prek maila z računalnika ali vprašala 15 svojih drugih sorodnikov če ti lahko pošljem sporočilo.« to mu je pripeljalo nasmeh na obraz in počutila sem se veliko bolje.
»Kdaj greste?«
»Naslednjo nedeljo.« je odvrnil z spet žalostnim tonom.
»Potem ti obljubljam, da bo to najboljši teden v tvojem življenju! Lahko greva v kino in vsak dan bova preživela skupaj. Šla bova imela bova piknike in še veliko drugih stvari, ki mi ta trenutek niso padle na pamet.« spet sem mu narisala nasmešek na obraz. Dogovorila sva se da greva do jezera Banor in tokrat uživava še bolj kot po navadi. Ko sva se vstala in me je prijel za roko me je poklicala mami.
»Kje si!?« je napol jezno in napol zaskrbljeno rekla.
»Z Andrejem sem. Moral mi je povedati nekaj nujnega.«
»Si jedla?«
»Ne a brez skrbi bova že nekaj našla. Aja a bi bilo v redu če bi danes cel dan preživela z Andrejem? Nimava veliko časa.«
»Kako to misliš?«
»Ta trenutek ti ne morem razložiti. Ko pridem domov bom vse povedala. Torej je v redu če ostanem z Andrejem?«
»Ja. Prosim vsako uro napiši ali pokliči, da si dobro, dogovorjeno?«
»Ja mami, res ti hvala.« odložila sem in z Andrejem sva se z roko v roki sprehodila okoli jezera Banor. Ko sva prišla že cel krog sva se odpravila k njemu domov. Nikogar ni bilo doma in naredila sva si palačinke. Boljšega kuhanja v življenju nisem doživela! Čeprav sem velikokrat kuhala in pekla za svojo družino je bilo to čisto drugačno. Ko je prišel Mark me je ošinilo, da Lana še ni imela pojma, da se Mark seli! Ko je Mark odšel v sobo sem rekla Andreju:
»A ti že veš kaj se dogaja med Lano in Markom?«
»Vem, da sta drug v drugega. To pa je to.«
»Najbrž Mark še ni obvestil Lane, da gre sicer bi mi že jokala na rami.«
»Prav imaš. Marku grem nekaj povedati. Mogoče bo malo trajalo.«
»Okej.« odšel je do Markove sobe in pogovarjala sta se nekaj časa nakar sem slišala odpiranje vhodnih vrat. Vstopil je moški, star okoli 40 let z črnimi lasmi, frizuro je imel podobno Andreju zato sem sklepala, da je njegov oče. Ni me videl saj sem bila na kavču. Zgledalo je kot da noče da kdorkoli ve da je tam. Odšel je po stopnicah in jaz sem mu sledila, odšel je v neko sobo in sledila sem mu do vrat. V sobi je bila zakonska postelja, dve večji omari in na nočni omarici je bilo najmanj deset slik Andrejevega očeta in sklepam, da njegov mame pretrgane na pol, tako da sta bila človeka ločena. Andrejev oče je vzel par stvari in jih spravil v potovalko. Pritegnila me je slika kjer so bili Andrejev oče, njegova mama in še neka ženska. Slika je bila zelo čudna. Andrejeva mama je bila odrezana od slike, tako kot njegov oče, ženska zraven njiju pa je imela namesto oči narisane križce in cela je bila porisana z črnim markerjem. Tako sem se zagledala v sliko, da sem pozabila, da pol glave molim skozi vrata v tuji hiši. Andrejev oče se je nenamerno zaletel vame in oba sva spustila glasen krik. Andrej in Mark sta pritekla k meni in Andrejev očetu.
»Kaj delaš tu?!« je Andrej ostro rekel njegovemu očetu.
»Ne govori z mano s takim tonom sin!«
»Nočem biti več tvoj sin!« je spet ostro rekel, mi pomagal vstati in objel me je.
»Ven!« se je zadrl Mark.
»Ne boš mi ti ukazoval. Jaz sem tvoj oče!« mu je odvrnil.
»VENNNNNNN!« se je nanj še enkrat zadrl Mark. To je njegov oče sprejel kot nekakšno grožnjo ali nekaj saj se je pri tej priči vstal in zbezljal skozi vhodna vrata. Mark se je vrnil v svojo sobo in videla sem da je imel tam boksarko vrečo. Z Andrejem sva se vrnila dol na kavč.