Wed

Zbudila sem se privezana na stol. Okoli mene je hodilo zamaskirano bitje, saj sem vedela, da ni bilo človek.
"Zdravo, Wed," me je sladko ogovorila, "mislim, da si že nekaj stvari ugotovila. Jaz cingljam v nočeh. Jaz ubijam, kradem, ugrabljam. Ampak bistvo je, da nisem človek. Lahko me kličeš Povštr.. Ne vem, zakaj to govorim to. Pa kakorkoli - ker sem pošast, me je nemogoče ubiti. Zato se ne delajte detektivov, ker ste 16 in vam tako ali drugače ne bi uspelo. Pa preidiva k bistvu. Tu sem, da te opozorim. Moj bunker je neznan. Tole ni, če te zanima, moj bunker. Nikoli ga ne boste našli. Odnehajte raziskovati, ker bo čez nekaj časa tako ali tako konec. Smilite se mi, haha."
"Zakaj mi to govoriš?" sem jo vprašala. Tokrat se je zdrznila.
"Moj gospodar mi je dal nalogo," je začela, "v tem mestu je skrita posebna knjiga. Če jo dobi, bo zavladal svetu. Težava pa je, da se do knjige dokoplje, ko bodo vsi prebivalci mrtvi," naredila je premor, nato pa nadaljevala, "zato ti dam ponudbo. Če mi pomagaš, te bo nagradil. Če ne, si ti in tvoja prijatelja naslednja tarča. Sploh ne vem, zakaj ti to govorim. Ampak kakorkoli - sprejmeš ali ne?"
Premislila sem in se razgledala. Videla sem vrata, skozi katera bi lahko pobegnila.
"Ne," sem se odločila.
"Ne?" me je vprašala in me začudeno pogledala, "no, izbrala si napačen odgovor, punca!"
Približala se mi je. Z vso močjo, kar sem jo premogla, sem se zaletela vanjo, da se je ritensko opotekla. Čeprav ni bila človek, jo je bolelo. Dvignila sem se in se otresla vrvi. Pognala sem se proti vratom, jih odprla in stekla po stopnišču, ki je vodilo do dvigala. Z vso hitrostjo sem pritisnila gumb za gor, saj sem očitno bila pod knjižnico.

Jul

"Wed je tam!" sem vzkliknil. Z Alley sva stekla proti njej.
"Stran! Gremo!" je zadihano rekla in stekla naprej.
Stekla sva za njo. Prišli smo iz knjižnice.
"Pošast je resnična," je rekla, "bila sem pod knjižnici zraven nje. Ni človek. Naslednja tarča smo."
Niti malo nisem razumel.
"Wed, saj vem, da ne vse skupaj malo čudno, ampak kaj govoriš?"
"Zvlekla me je pod knjižnico in me skoraj ubila, Jul, saj veš, da me ni bilo! Hoče knjigo. Neko knjigo, ki jo bo izročila gospodarju, ki bo zavladal svetu. Dobila jo bo, ko bomo vsi prebivalci mrtvi! In mi bomo prvi!" je zmešano vreščala.
"Kar govori je res," sem zaslišal sladek glas za nami.
"Ona je," je zaječala Wed.

ojlaaa hehe to postaja napetoo xD