11. Poglavje

Zaradi boljše kakovosti smo odšle kar v Dneper. Tam je kar nekaj lepih butikov. Sprehodila sem se najprej za nekaj majic in hlač. Vzela sem najcenejše, saj sem sklepala, da bodo čevlji in obleka stali kar veliko več.

Za obleke smo morale oditi v drugo trgovino, saj nobena ni bila zadovoljna s temi cenenimi oblekami tu.

" No kaj pravite?" sem vprašala punce, ko sem poskusila že tretjo obleko. Ta mi je bila sicer všeč, a udobna pa niti najmanj.
" Hm... morda malo preveč tesna?" vpraša Sky, ki je prepoznala mojo stisko. Narahlo sem pokimala, potem pa si jo začela slačiti. Nekako sem jih začela razumeti, zakaj jim nakupovanje ni v zabavo. Traja že preveč časa, pa smo šele pri oblekah.
" Joj če bo šlo tako naprej bomo tu ostale še jutri" povem obupano.
" Ne še obupati imamo še čas in prepričana sem, da nekaj mora že biti tu zate, res pa da se tudi meni že vleče. Morala bi vprašati Karlo za pomoč... Hej kje pa sploh je? Sky, Phee vesta morda kje je Karla?" vpraša Atossa. Čisto malo se mi zazdi zaskrbljena. Seveda mora biti, če je doživela že toliko groznih reči ter ni čudno da jo tako skrbi za ostale.
"Ah. Rekla nama je, da gre poiskati obleko za Rose. Mislim, da nam ni treba govoriti o tem, koliko časa bo še tam. Bolje bi bilo, da počasi nehamo. Od vseh teh barv in blaga se mi že meša in Yves ne bi bil zadovoljen s tem."
" Kaj pa obleka? Karli smo obljubili, da jo najdemo. Ne smemo vendar prelomiti obljube od Karle. Ne bi bilo prav... Phee slišala si Atosso. Ne moremo še obupati." Sky se je zelo trudila, da bi Phoenix prepričala še za nekaj časa. Sama sem se počutila krivo za nenadno spremembo vzdušja. Moram to popraviti. Začela sem hoditi naokoli. Tavala sem med milijoni oblek. Iskala sem skorajda na istem mestu, zato sem poskusila še drugje.
Odšla sem na drugi konec trgovine. Našla sem razdelek s bleščečimi oblačili, ki sem jih takoj prezrla. Bleščice in jaz preprosto ne spadajo skupaj.
Pomaknila sem se naprej. Bežno sem pregledovala stojala. V misli mi je nenehno uhajala glasba. Bila mi je všeč, poskočna, vesela, zabavna. Mislim, da so igrali eno izmed popularnejših skladb ; Wake me up;

Začela sem se spraševati, da zame morda ni popolne obleke, ko sem se nenadoma nečesa domislila. Crystal. OMG! Ja, to je bila moja rešitev. Hitro sem poiskala druge in sporočila mojo idejo.
" Družba, družba hej! Vem kaj lahko storimo. Crystal bi lahko vprašala, če bi mi izdelala novo obleko. Xav mi je rekel, da zadnje čase tako nima veliko dela..."
" Rose pa to je brilijantno! Kako, da se tega nismo spomnile prej. Ona bo znala narediti najboljše obleke na svetu. Samo čas smo zapravljale v tej luknji. Bolje da poiščemo Karlo, da se potem odpravimo domov." je veselo odgovorila Atossa.
Vesela, da sem rešila težavo, ki sem jo sama naredila je bilo izvrstno.
Sky je Karli sporočila,da smo našle obleko. Hotele smo jo presenetiti, sicer pa je bilo to del načrta, kajti brez obleke bi lahko ostale za vedno v tej kopici barv.

Karla je prihitela čez minuto ali dve. Očitno ni bila daleč. A že več metrov stran se je opazilo, da je nekaj narobe.
" Karla si v redu? Kaj se je zgodilo?" vprašam zaskrbljeno.
" Nič ni bilo, le ... ničesar uporabnega nisem našla, tisto kar sem imela v mislih pa je bilo razprodano. Tako žal mi je, če želiš se lahko zapeljemo še kam..."
" Ne, ne " sem jo hitro prehitela " ni potrebno, tudi mi nismo našle obleke, vem pa kdo nam bi lahko pomagal."
" Kaj res? Kdo? Kakšen tvoj stik iz Anglije? "
" Daleč od tega. Crystal vendar. Samo kontaktirati jo moram še, da se prepričam, da ima čas potem..."
" Oh. Pa res. Kako neumna sem bila, da se nisem spomnila prej. Njene obleke so najboljše na svetu. Še dobro, da si pomislila na to draga, drugače bi lahko vrgla cel Dneper na glavo, da bi ti kupila nekaj."
Huh. Ja še dobro, za danes sem imela že dovolj kupovanja in Karlinega načrta nisem hotela uresničiti zato sem vse pozvala " no je potem, za danes vse? Ker če je, bi rada odšla nazaj. Precej utrujena sem postala." Karla, ki se ji je vklopil materinski dar je takoj opazila stisko, zato nas je vse peljala takoj domov. Na poti pa se spomni " Dragica, čevljev pa ti nismo kupile. Dovoli, da ti vsaj nekaj. Samo povej mi številko noge, pa bom sama nekaj izbrala..." " To bi bilo zares prijazno od tebe. Doma ti bom sporočila, bo to v redu?"
" Super jutri bom odšla pregledat vse trgovine... za danes pa imam tudi jaz dovolj "

Prišli smo pozno. Ostali so bili ravno pri večerji. Ne morem verjeti, skoraj cel dan nas ni bilo. Druženje s Sky, Phoenix in Atosso mi je dalo vedeti, da je prijateljstvo ena izmed najboljših stvari. Četudi sem se še kako dologočasila, so me vedno nekako spravile v dobro voljo, mi zaposlile misli... za kar sem jim neizmerno hvaležna.