Heej! :kissing_heart:
Končno nov del. <33 Užvajte:
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
*i* Nazadnje: Odprla sem sporočila in napisala Tinnu: ‘Hvala za darilce, zelo mi je všeč!‘ Ulegla sem se na posteljo. Kmalu mi je odpisal: ‘Ni zakaj, hvala tudi tebi!‘ Po tistem sem kmalu zaspala. *i*
Zjutraj so me zbudili nežni sončni žarki. Vstala sem, se oblekla v kratke temno modre hlače in belo široko majico. Odšla sem dol po stopnicah. Mama je sedela na kavču in gledala nekaj na računalniku.
"Jutro!" sem ji rekla.
"O, jutro!" mi je odgovorila.
"Kaj gledaš?" sem jo vprašala in stopila k njej.
"Gledam nastanitve na hrvaškem za en teden." je povedala.
En teden? Torej to pomeni, da bom spet manjkala na detektivskem krožku!
"A, lepo." sem rekla.
Odšla sem v kuhinjo in si pripravila zajtrk. Pojedla sem umešana jajca s sirom, ter se odpravila nazaj v sobo. Ker mi je bilo malo dolgčas, sem odprla omaro in začela brskati med oblačili, čeprav sem vse dobro poznala. Nato sem pobrskala še med starimi knjigami na polici, ampak me ni prav nič pritegnilo.
Odšla sem dol v dnevno sobo, kjer je mama še vedno gledala nastanitve. Malo sem sedla zraven in skupaj sva pogledali nekaj slik apartmajev. Potem se odpravila ven. Odšla sem na vrt in se usedla na gugalnico. Nekaj časa sem gledala v nebo in razmišljala. Bilo je vroče, komarji pa so me že začeli napadati, zato sem odšla raje nazaj v hišo.
"Grem na podstrešje pogledat, če dobim kaj zanimivega, ker mi je dolgčas." sem omenila mami, ki je še vedno gledala za nastanitve.
"Okej" mi je odsotno rekla.
Odpravila sem se po stopnicah. Prišla do predzadnje in ta je zaškripala. Srce mi je začelo malce utripati. Odklenila sem vrata in vstopila.
Najprej sem opazila prah, ki je ležal vsepovsod. Iz starega strešnega okna je padalo nekaj svetlobe, zato sem lahko videla stvari. Pajčevin je bilo obromno. Povsod po podstrešju so bile raztresene stare obrabljene škatle.
Pogledala sem v tiste, ki so mi bile najbližje. V eni so bili listi papirja, rumeni od starosti. V drugi so bile pozabljene igrače. Med njimi je bil svetlo rjav plišast medvedek. Bil mi je znan, zato sem ga obdržala v rokah.
"Ko bom šla dol, bom mamo vprašala po njem." sem si rekla. Z roko sem ga nežno očistila.
Pogledala sem v naslednjo škatlo. Notri je bil porumeneli album. Polistala sem po njem. Na slikah nisem nikogar prepoznala, zato sem predvidevala da je mamin ali očetov.
"Tudi to bom vzela s sabo." sem si rekla sama pri sebi.
Razgledala sem se po podstrešju. Videla sem še veliko neuporabnih stvari: staro kolo z izpraznjenimi gumami, kupi oblačil, stari kosi pohištva, prazna kletka, lestev...
Med njimi me je pritegnila stara mizica z enim predalom, na vrhu pa je bilo ovalno ogledalo. Bila je lepo izrezljana. Opazila sem, da na njej ni bilo toliko prahu, kot po ostalih škatlah in starih stvareh! Verjetno jo je nekdo nedolgo nazaj uporabljal, ali prišel sem.
Stopila sem k mizici. Zelo me je zanimalo, kaj je v predalu, zato sem ga odprla. Med odpiranjem je zaškripal.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kak se vam zdi?
Ly
Shygirl9
Končno nov del. <33 Užvajte:
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
*i* Nazadnje: Odprla sem sporočila in napisala Tinnu: ‘Hvala za darilce, zelo mi je všeč!‘ Ulegla sem se na posteljo. Kmalu mi je odpisal: ‘Ni zakaj, hvala tudi tebi!‘ Po tistem sem kmalu zaspala. *i*
Zjutraj so me zbudili nežni sončni žarki. Vstala sem, se oblekla v kratke temno modre hlače in belo široko majico. Odšla sem dol po stopnicah. Mama je sedela na kavču in gledala nekaj na računalniku.
"Jutro!" sem ji rekla.
"O, jutro!" mi je odgovorila.
"Kaj gledaš?" sem jo vprašala in stopila k njej.
"Gledam nastanitve na hrvaškem za en teden." je povedala.
En teden? Torej to pomeni, da bom spet manjkala na detektivskem krožku!
"A, lepo." sem rekla.
Odšla sem v kuhinjo in si pripravila zajtrk. Pojedla sem umešana jajca s sirom, ter se odpravila nazaj v sobo. Ker mi je bilo malo dolgčas, sem odprla omaro in začela brskati med oblačili, čeprav sem vse dobro poznala. Nato sem pobrskala še med starimi knjigami na polici, ampak me ni prav nič pritegnilo.
Odšla sem dol v dnevno sobo, kjer je mama še vedno gledala nastanitve. Malo sem sedla zraven in skupaj sva pogledali nekaj slik apartmajev. Potem se odpravila ven. Odšla sem na vrt in se usedla na gugalnico. Nekaj časa sem gledala v nebo in razmišljala. Bilo je vroče, komarji pa so me že začeli napadati, zato sem odšla raje nazaj v hišo.
"Grem na podstrešje pogledat, če dobim kaj zanimivega, ker mi je dolgčas." sem omenila mami, ki je še vedno gledala za nastanitve.
"Okej" mi je odsotno rekla.
Odpravila sem se po stopnicah. Prišla do predzadnje in ta je zaškripala. Srce mi je začelo malce utripati. Odklenila sem vrata in vstopila.
Najprej sem opazila prah, ki je ležal vsepovsod. Iz starega strešnega okna je padalo nekaj svetlobe, zato sem lahko videla stvari. Pajčevin je bilo obromno. Povsod po podstrešju so bile raztresene stare obrabljene škatle.
Pogledala sem v tiste, ki so mi bile najbližje. V eni so bili listi papirja, rumeni od starosti. V drugi so bile pozabljene igrače. Med njimi je bil svetlo rjav plišast medvedek. Bil mi je znan, zato sem ga obdržala v rokah.
"Ko bom šla dol, bom mamo vprašala po njem." sem si rekla. Z roko sem ga nežno očistila.
Pogledala sem v naslednjo škatlo. Notri je bil porumeneli album. Polistala sem po njem. Na slikah nisem nikogar prepoznala, zato sem predvidevala da je mamin ali očetov.
"Tudi to bom vzela s sabo." sem si rekla sama pri sebi.
Razgledala sem se po podstrešju. Videla sem še veliko neuporabnih stvari: staro kolo z izpraznjenimi gumami, kupi oblačil, stari kosi pohištva, prazna kletka, lestev...
Med njimi me je pritegnila stara mizica z enim predalom, na vrhu pa je bilo ovalno ogledalo. Bila je lepo izrezljana. Opazila sem, da na njej ni bilo toliko prahu, kot po ostalih škatlah in starih stvareh! Verjetno jo je nekdo nedolgo nazaj uporabljal, ali prišel sem.
Stopila sem k mizici. Zelo me je zanimalo, kaj je v predalu, zato sem ga odprla. Med odpiranjem je zaškripal.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kak se vam zdi?
Ly
Shygirl9
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG to je tok dober. Pač res nimam besed. *roza* LOVAM *roza*
0
Zradiran račun
Moj odgovor:
💖⭐
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjena
Moj eating disorder se mi ful slabsa in nevem kaj naredit. Odzmeri sm mela neke tezave s hrano ma ne take, potem konec februarja sm za tko 1 teden imela zelo slabo (300 kalorij na dan, 10 000 korakov vsak dan+ treningi...) pac blo je ful extremno dokler nism uni vikend bingala in pojedla ful ker pac nism upala vec. No ja in potem ko sm tolko pojedla sm mislna pac da nimam vec ed zaradi tega ker sm pac itak ful pojedla in izgubila kontrolo, zdaj sm pa opazla da me od konca februarja sploh ni pustil moj ed in mi ni zapustil mojih mozganov in se mi zdi kot da je nekaj narobe z mano in da nikoli ne bo sel zares proc.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.
Opazla sem da sploh nemorem jest brez krivde, se omejujem, imam pomisleke da bi bruhala potem ko pojem (samo enkrat sem zares ker ponavadi mi ne uspe kot npr. zdaj ko sm poskusla ker sm izgubila kontrolo in pojedla ful piskotov).
Vsak dan se morem neki premikat in naredit dovolj korakov in zapolnt vse 3 krogce na moji uri (so pac ce si dosegel cilje telovadbe danes).
Pac prvo sm nekako obvladovala to in sm si mislna da itak lahko neham in sm tudi to mislna pac da bi zgubila nekaj kg in prsla pod 50kg (nic extremnega samo tko 48,47kg).
No ja in zdej je v mojih mozganih in nemorem nehat in se mi zdi kot da nebom nikoli za res recovala.
Pac moja mama in najboljsa prijateljica sta ze malo opazli takrat februarja ampak potem ne vec in so obedve mi govorile samo ku sumijo neki in da ce dovolj jem... Ampak nobena me ni uprasala a sm okej in take stvari.
Nocem nobenemu povedat zato tudi pisem sm ampak ja oprosti ker pisem tako dolg spis.



Pisalnica