SE OPRAVIČUJEM ZA ZAMUDO!!! Saj veste (šola in to)...:weary:
Kljub temu, da sta inšpektor Irratino in Teodor našla natančno Logikovo lokacijo s pomočjo začaranega piratskega zemljevida, so še vedno ostajali problemi. Moramo se zavedati, da kljub Teovi skrivnostnosti, in kljub temu, da je imel doma začaran predmet, to še ne pomeni, da lahko čara tudi on. Zato sta se naslednji večer posedla po udobnih foteljih in razpravljala v pol norem načrtu. O načrtu, s pomočjo katerega (naj) bi lahko ukradla policijski helikopter. No, saj sta poskusila tudi s klicem in naznanitvijo, da neka združba krvavo potrebuje helikopter. Logično je, da jima policist na drugi strani linije ni verjel, pa tudi nobenega potrdila nista imela. Nato sta napisala prošnjo, da inštitut v katerem sta delala skupaj z Logikom, prijazno prosi policijo helikopterja. Seveda tudi to ni vžgalo. Zato sta skovala načrt, o njegovi kraji. »Dajva, še zadnjič ponoviva najin plan,« se je Irratino obrnil proti Teu. On je pokimal in začel naštevati točke scenarija na prste. » Prvič: jutri zgodaj zjutraj se v uradnih urah ti prikažeš tam. Pokažeš jim lažne osebne dokumente, če bo potrebno. Tako ali tako jih imaš na pretek- saj vendar delaš v isti ustanovi kakor tajni agenti! Poveš, da si prišel prijavit zločin in tarnaš in tarnaš in tako naprej. Jaz bom medtem s temi ključi, ki sem jih dobil od upokojenega kolega,« pocingljal je z belo-turkiznimi ključi, ovitimi v trd, plastičen ovoj, »prišel noter. Prej si bom od njega tudi izposodil uniformo in to vse. Upajva, da me ne bo kdo kaj preveč opazoval, morda ugotovi, da me sploh ne pozna… Kakorkoli! Medtem, ko se bom jaz pomikal proti helikopterskemu pristajališču, se ti spomni da moraš na stranišče. Z mojim kolegom, ki dela na policiji sem se zmenil, da takrat zaigra `tehnične težave´ s kamerami. In ko boš izven vidnega polja, boš stekel do…« Razprava se je vlekla in vlekla še približno tri debele ure. »Upam, da nama bo uspelo,« je resno izjavil Irratino. »Logiko je dejansko v nevarnosti.« Tega sta se oba zavedala.
Na letalu, prejšnjega večera…
»Kaj naj naredim, kaj naj?« se je vedno bolj živčno spraševal Logiko. Slišal je že o premnogih groznih dejanjih arheologinje Ecru, in vedel je da z njo ni dobro češenj zobat. S sabo je sicer imel nekaj skritih uporabnih potrebščin, a sam bi težko zmlel kaj več kot štiri člane posadke. Z rokami se je oprl na umivalnik na dokaj lepo urejeno stranišče. »Ah…« je izdihnil. Zdaj, ko lahko malo bolj trezno razmišlja je spoznal, da bo bolj težko pobegnil iz neznano kam usmerjenega letala, nevedoč kje se sploh nahajajo. Zato se je odločil, da se bo delal, kot da pogovora med arheologinjo in njeno podrejeno sploh ni slišal. Tako bo nase usmeril mnogo manj pozornosti. Dejansko je bil sam pobeg nemogoč, ker so ugrabitelji vsa padala odstranili, Logiko pa je kasneje izvedel, da se nahajajo na 1000 kilometrov oddaljeni od Nove Drakonije mrzli puščavi. »Najpametneje storim, če se pripravim na pobeg in ga izvedem ob prvi možni priložnosti. Do takrat pa bo imel Ecru in ostale pod drobnogledom. Poskušal bom izvedeti celo ozadje in razloge, zakaj ona sploh leti tja, in zakaj me potrebuje. Ah… saj bo VSE v redu…« je sam pri sebi razmišljal in se še vedno opiral na umivalnik. Saj vam res nočem pokvariti razpoloženja ter prijetnega branja, a vas moram posvariti, da stvari ne bodo šle tako gladko, kot bi si morda kdo želel… Samo to.