*i*Asja*i*

Belin izraz na obrazu mi izda, da jo je novica prestrašila. Hočem odgnati njen stah, zato sedem k njej in jo objamen okrog ramen. Bela zavzdihne.
»Kaj, če so sence? In če duhovi ne izberejo duhovidca se bo naš svet sesul!« zastoka. Ne vem, kaj reči. Pri tem me Bela vedno ujame, ko pove kaj, pri čemer ne poznam pametne rešitve. Uleževa se v posteljo in se umiriva. Upanje še vedno ostane. Pogledam na uro. 15.50! Čez deset minut imava pouk mečevanja! Dregnem Belo. Pokažem ji na uro. Planeva iz postelje in se preoblečeva za trning. Hitiva. Bela si nerada spne lase v čop, jaz pa si z zaščitnim urokom zaščitim očala. Tedaj se po zvočniku zasliši ženski glas: »V mesecu modre lune, bomo izvedli lunin ples, kjer bodo duhovi izbrali duhovidca. Kandidati, ki si to želite, pridite v sredo ob trinajsti uri na stadionu, kjer bomo naredili kratek preizkus. Udeležba luninega plesa je obvezna. Ob sredah ob sedemnajsti uri, boste v učilnici v kateri imate navadno pouk imeli vaje plesa. Začele se bodo naslednji teden. Hvala.« Spogledava se. Tole bo zabavno. Nobenih ur mečevanja, za en mesec. Potem, pa najino veselje pokvari novo sporočilo: »Tisti, ki imate ob sredah ob 17ih mečevanje, ga boste zato imeli eno uro prej. Hvala!« Beli se povesi pogled. Potrepljam jo po rami.
»Pridi, greva!« rečem. Trenutek za tem, se po šoli zasliši krik strahu in bolečine. Spogledava se.


Sence

Po hodniku tečejo tri postave. Trije fantje. Ustavijo se pred vrati učilnice 4. Pokimajo si. Eden odpre vrata. V učilnici stoji zlatolaso dekle z modrimi očmi.
»Imamo te!« zmagoslavno vzklikne eden od fantov. Drugi ga utiša s pogledom. Zlatolaska se prestrašeno obrne proti njim in se prestrašeno začne umikati. Temni magi jo obkrožijo. Skočijo nanjo. Dekle zakriči in izgine skupaj z njimi.