Hi!
Moja nova zgodba. Čudna je :sweat_smile::sweat_smile::sweat_smile:.

*b* Tihi gozd *b*

Polna luna. Veter. Že skoraj sredina oktobra. Postaja že hladneje, še posebej v Tihem gozdu.
Tihi gozd je velik in nahaja se čisto na severu Evinarije. In zdaj smo v njem.
Vse je mirno, dokler se ne pojavi temna, pogrbljena postava v kapuci in plašču. Ustavi se pri enem od dreves. Ozira se, kar izgleda precej sumljivo. Ko se prepriča, da je v gozdu sama, vzame iz nekje nek stari ključ in ga vtakne v majhno luknjico v drevesu, ki izgleda kot ključavnica.
A ravno tisti hip zasliši volkove. Zelo se ustraši in zbeži. Ključ ji pade iz rok in obleži ob drevesu. Čakati mora tistega dne, ko ga bodo spet dvignili z listnate, vlažne zemlje.


.......………………………….………………


50 let pozneje…
Spet vse mirno. Sončni dopoldan je in sončni jutranji žarki se prebijajo skozi oranžne jesenske liste. In spet smo v Tihem gozdu. Sliši se samo nežno šumeče prepihajoče se liste in zadnje lepo petje ptic. Skozi te zvoke narave pa se zasliši nekaj nenaravnega. To je petje neke preproste melodije. Ne more biti petje ptic, saj ptice pač ne znajo tako peti. Le kaj je to?
Kmalu iz drevja in grmovja prikoraka tudi odgovor na to vprašanje.
Melodijo je pel majhen hobit po imenu Frodo Beggin. To so majhna bitja, približno dvakrat manjša od odraslega človeka.
Frodo se je sprehajal s svojo sprehajalno palico, čeprav je bil mlad. Palica je bila zelo kakovostna, iz lesa hruške z lepimi vzorci; zagotovo iz mesta blizu Velikega Gozda, Liseenlia, kjer izdelujejo najboljše lesene izdelke Evinarije.
Vrnimo se k Frodu. Mirno se sprehaja, poje svojo melodijo in stopa po vlažnih, listnatih tleh, a nenadoma se spotakne o korenino nekega drevesa. To je ravno tisto drevo, v katerega je 50 let nazaj pogrbljena postava vstavljala ključ, a Frodo tega ne ve. Ko po padcu leži na tleh, opazi, kako se nekaj svetlika pod listjem med koreninami. Moram opozoriti, da je bil Frodo zelo radoveden, zato je iz listja izkopal stari ključ. Čeprav ne ve, kaj je to, si ključ vtakne v žep in mirno nadaljuje pot.
Kmalu Frodo iz gozda pride na veliko jaso, sredi katere opazi sedečo vilinko, ki nekaj riše v svoj zvezek s platnicami iz listov hrasta. Imela je tudi krilo ter tanek plašč iz listja, ampak to listje je bilo lepo, lesketalo se je v lučeh sonca, kakor tudi njeni lasje, ki so bili svetli in dolgi skoraj do pasu. Ko se ji hobit približa, jo pozdravi. Ta se obrne in ga
na debelo pogleda, nato pa začne:

“ O, ste hobit? Hobitov nisem nikoli prej videla. Sem Judy Elrond, vilinka iz Elrondovega doma v dolini reke Modre. Kdo pa ste vi?”- je vprašala Judy.
“ Sem Frodo Beggin.” - na kratko odgovori hobit.
Judy se dvigne s tal in Frodo opazi, da je malo višja od njega. Judy se malo obriše in vpraša: “Kje pa živite?”
“V Hobithillu. In ni me treba vikati.” - hobit je vesel, da sogovorko vse tako zanima o njem. - “Bi šli z mano naprej? Kolikor vem, je od tukaj naprej najlepši del Tihega gozda.”
“Z veseljem.” - se razveseli vilinka.
Skupaj nadaljujeta pot.
“Kaj si pa risala v svoj zvezek?” - se pozanima Frodo.
“Prerisovala sem zajca, ki se je skrival v grmovju. Ko si prišel, je zbežal.”
“Žal mi je, da ga nisi uspela dorisati zaradi mene…” - se je začel opravičevati Frodo, a Judy ga je
prehitela: “Uspela sem ga prerisati, poglej!” - pokazala mu je stran svojega zvezka, na kateri je bil narisan zelo lep zajec. Bil je prav lušten. “Tako lep je!” - se je navdušil Frodo - “Takega ne zna narisati tudi najboljši slikar našega mesta!”
Tedaj oba zaslišita glasove. Prihajajo iz spredaj. Judy na vsak slučaj prime svoj lok, ki ga Frodo do zdaj še ni opazil. Začudita se, ko ugotovita, da sta to le dve punčki, stari precej manj od Judy in Froda. Judy si oddahne in izpusti lok.
“Dobro jutro” - vilinka pozdravi punčki. “Kdo sta pa vidve?”
“Sva iz Drugega Dejla. Jaz sem Lianna Meyon. Ona pa je…” - Lianna se obrne k drugi punčki.
“Sem Lilly Meron” - pove Lilly.
“Izgubili sva se.” - razloži Lianna.
“Lahko vama pomagava najti pot nazaj. Jaz sem Judy Elrond, vilinka,
on” - Judy pokaže na Froda. - “je pa
hobit Frodo Beggin.
Šli so v tisto stran, iz katere sta prišli punčki. Tak je bil nenavaden začetek novega prijateljstva.
Upam da je vredu ali vam je celo všeč in pišite v kom. če naj nadaljujem!
Vaša Amy