Hej! :smile:Upam, da ste vsi ok.:hugging: No js sm in tuki je nov del! Ne morem vret, že deseti!!!!:laughing:Hvala vam za komentarje v prejšnji zgodbi in za kar sedem :heart:. Tudi tokrat bo naslednja zgodba prišla, ko bo najmanj 5:heart: in 2 komentarja (seveda pa jih je lahko tudi več:grin:). Hvala za vso podporo in prijetno branje vam želim. Aja, pa če niste prebrali prejšnjih delov si jih lahko zdaj.:wink:


Zgodilo se je v petek. Hana je izmučena prišla iz šole, vrgla torbo v kot in se vrgla na kavč. Končno vikend, je pomislila, prižgala televizijo ter vklopila na svoj najljubši kanal. Tako je uživala, vse dokler ni domov prišla mama, ki je pripeljala Tinkaro iz vrtca. Vzela je daljinec in ugasnila televizijo. Hana jo je jezno pogledala: »Mami, če nisi opazila je petek. Jutri bom naredila nalogo in se učila naravoslovje. A me lahko zdej pustiš gledat?! Sredi najbolj napetega dela sm bla!!!!« »Ne, Hana. Danes se boš učila in danes boš naredila nalogo! Jutri gremo smučat na Krvavec.« »Pa kdaj poveš!« se je razjezila Hana. » Js sm se pa že s prjatlcami zmenla, da se dobimo! Vedno vse uničš mami!« »Hana! Tako se pa ne boš pogovarjala! Takoj pojdi v svojo sobo, naredi nalogo in vse kar imaš za šolo. Zvečer se bomo pogovorili o tvojem obnašanju!« Hana je jezno odšla. Jezna je bila na mami, očija, Tinkaro, učitelje,… jezna je bila na cel svet. Ko pa je stopila v svojo sobo jo je tam čakalo še nekaj hujšega. Zagledala je Tinkaro, ki je v roki držala barvico in z njo čečkala po… »DNEVNIK!!!!!« je zakričala Hana. Pograbila je dnevnik in ga začela listati. Skoraj vse je bilo počečkano, vsi njeni spomini so šli v nič. Solze so ji začele teči po licih in napol pretreseno in napol jezno se je začela dreti na Tinkaro: »Kako si mogla to narediti ti, ti,…« Tinkara je nenadoma prestrašeno zakričala. Hana je sledila njenemu pogledu in hitro spustila dnevnik na tla. Njene roke so gorele!