Pisalnica
HARRYJEVO ROJSTVO
Bil je 31. julij. Ura je bila deset zjutraj. Lily je imela rok čez pet dni, torej petega avgusta. Tako sta bodoča starša mirno sedela v dnevni sobi in se pogovarjala. »James, brca!« je naenkrat vzkliknila Lily. James je postavil roko na njen že zelo, zelo okrogel trbušček in začutil tri brce. Nasmehnil se je in jo poljubil. »Super Quidditch igralec bo,« je rekel in na obrazu mu je pisalo kako je srečen. Obema. Lily se je zasmejala. »Kaj pa ime? Mislim, še vedno se nisva odločila...« je rekla Lily. »Razmišljal sem, lahko bi bil Ronald...« je predlagal James in Lily namenil vprašujoč pogled. »Mollyjin in Artujev najmlajši sin je Ronald, tako, da odpade,« je rekla Lily. »Dobro kaj pa Godric? Kot Gryffindor...« je še naprej predlagal James. »Pa saj ti nisi resen!« je Lily zavijala z očmi. »Dobro, malo heca nam ne škodi. Kaj pa Harry?« se je malo zresnil James. »Razmišlajala sem o tem imenu! Moj dedek je bil Harry!« je bila navdušena Lily. »In moj pra, pra stric tudi!« je vzkliknil James. »Potem bo Harry?« je vprašal James. Lily je samo prikimala. »Kaj pa srednje ime?« je nadaljevala. »Po nekem predniku, če te ne moti...« je predlagal. Lily je bila najprej nekaj časa tiho potem pa je rekla: »Mislim, da bi mogel biti James, če se strinjaš?« je rekla. »Če se strinjaš ti, se strinajm tudi jaz,« je ljubeznivo rekel James. Lily je spet prikimala. »Harry James Potter, sliši se dobro,« je rekla. »Sigurno bo pogumen fant,« je ponosno rekel bodoči očka. »Ti in tvoj pogum,« je pripomnila Lily. »Malo se grem uležt,« je naznanila in šla v spalnico. James se je zleknil na fotel in bral Preroške novice.
Čez kakšne pol ure pa je zaslišal krik. Hitro se je vstal in stekel v sobo. Lily je stala na sredi sobe, pod njo pa je bila lužica vode. »Ti je odtekla voda?« je bil James direkten. Lily je spet samo prikimala. »Se grem oprhat in preoblečt. Lahko ti spakiraš stvari?« je vprašala Jamesa. »Ja, seveda, seveda. Kaj pa vzamem?« je zmedeno govoril. »Stvari za dojenčka imam v omari. Daj jih v eno vrečo in potem v tisto torbo. Vzemi mi še nekaj udobnih oblačil in moje toaletne stvari,« je komandirala. »Dobro. Lily, zelo sem vesel,« je rekel James in se nasmehnil. »Tudi jaz,« je rekla Lily in ga poljubila, potem pa šla v kopalnico.
Čez kakšnih dvajset minut sta bila nared. James je posikal dvernik s katerim sta šla do Munga, saj za nosečnice (razen v skrajnem primeru) ni bilo priporočljivo, da se udejanijo. Oba sta bilo zelo živčna, James še posebej, čeprav bi Lily morala biti bolj. James je v eno roko primil torbo, z drugo pa se je oprijel dvernika, ki je bil knjiga z naslovom: Kako otroka vzgojiti v spodobnega čarovnika. Bila je začarana tako, da kdorkoli jo je primil v roke je lahko bral, razen bodoče mamice in očka. Na njiju dva je knjiga delovala kot dvernik.
Lily se je dvernika oprijela z obema rokama in začela sta se vrteti, potem pa sta pristala na vhodu v čarovniško bolnišnico. Dvernik sta odvrgla v nek koš, kjer si vsakič, ko si zaradi nosečnosti prišel v Munga, dal dvernik tja. Ko si pa bolnišnico zapuščal, pa so ti izročili novega.
Stekla sta do konca recepcije, kjer je sedela mlada čarovnica. »Dober dan, kako vam lahko pomagam?« je prijazno vprašala. »Sva Lily in James Potter...« »voda mi je odtekla,« je nadaljevala Lily. »Aha, dobro. Pojdite kar na porodni oddelek in vaša soba je soba 321,« je rekla receptorka in parček je hitro stekel po stopnicah gor do sobe.
Ko sta prišla ju je tam že čakal zdravnik. Pregelal je Lily in povedal, da bo čez približno dve uri verjetno pripravljena na porod. »Hvala, doktor Bones,« sta se zahvalila.
Dve uri sta za Jamesa minevali kot dve leti. Bil je vse bolj in bolj živčen. Lily pa čisto umirjena in nasmejana. Potem pa je na vrata potrkal doktor Bones. Pregledal je Lily in naznanil: »Čas je, da greste v porodno sobo.«
Vse Lilyne stvari sta prenesla v sobo na drugem hodniku. »James, raje bi videla, da bi zunaj počakal,« je predlagala Lily. »Takoj, ko, no... Ko se bo rodil te pokličemo,« je rekla in se nasmehnila poljubila sta se in James je šel ven, v sobo pa je vstopilo še več zdravnikov.
Usedel se je na stole in spet je čakal. Bil je bolj nemiren in živčen kot na svoji mali maturi. Srce mu je razbijalo kot še nikoli. Sina bo dobil...
Čez kakšne tričetrt ure se je odločil, da piše Siriusu. Šel je do receptorke, ki mu je posodila sovo, pisalo in pa list pergamenta. Napisal je:
Sirius!
Čez kakšno dobro uro pridi v Munga. Lily rojeva!
James
P.S. Zelo sem živčen.
Pismo je zavezal in sova je odletela.
Šel je še do čarobnega avtomata, da bi nekaj pojedel. Vzel je eno čokoladno žabo in sok. Malo se je sprehodil po bolnišnici kar ga ni ravno sprostilo, zato se je vrnil nazaj pred porodno sobo.
Čez pol ure pa je iz sobe zaslišal jok. Kot strela je stekel notri. Ena od babic je povijala njunega sina, nato pa ga dala Lily v roke. Njene modre očiso ga ljubeznivo gledale, njeni rdeči lasje pa božali po licih.
James se je usedel na stol poleg postelje in pogledal Lily, potem sina, pa spet Lily in sina... Bil je izrezan James samo oči... Imel je natančno take kot Lily. Morsko, modro, zelene, prelepe velike oči. James je objel Lily okoli ramen in jo poljubil. Nasmehnila je in mu podala sina. Primil ga je in mali se je rahlo nasmehnil. »Harry James Potter,« je rekla Lily. Oba srarša sta bila presrečna in obema je po lici stekla solza, solza sreče.
__________________________________________________________________
Hejla!
Najprej se opravičujem, ker že toliko časa nisem nič objavila. Šola in vse ostale obveznosti, no, sej veste...Tudi od zdaj naprej bom manj aktivna na Pilu.
Torej, za danes ste izklasovali, da naj napišem Harryjevo rojstvo.
Upam, da vam je bila zgodba všeč.
O čem bom pisala v naslednjem delu pa lahko glasujete tukaj:point_right:https://www.pil.si/pilovci/ulala
Pa ne pozabite:
-Če vam je bila zgodba všeč, prosim lajkajte:heart:
-Komentirajte kako se vam je zdelo:speech_balloon:
-Naročite se name, da ne zamudite še ostalih delov:bell:
LY, Ulala:raising_hand:
Bil je 31. julij. Ura je bila deset zjutraj. Lily je imela rok čez pet dni, torej petega avgusta. Tako sta bodoča starša mirno sedela v dnevni sobi in se pogovarjala. »James, brca!« je naenkrat vzkliknila Lily. James je postavil roko na njen že zelo, zelo okrogel trbušček in začutil tri brce. Nasmehnil se je in jo poljubil. »Super Quidditch igralec bo,« je rekel in na obrazu mu je pisalo kako je srečen. Obema. Lily se je zasmejala. »Kaj pa ime? Mislim, še vedno se nisva odločila...« je rekla Lily. »Razmišljal sem, lahko bi bil Ronald...« je predlagal James in Lily namenil vprašujoč pogled. »Mollyjin in Artujev najmlajši sin je Ronald, tako, da odpade,« je rekla Lily. »Dobro kaj pa Godric? Kot Gryffindor...« je še naprej predlagal James. »Pa saj ti nisi resen!« je Lily zavijala z očmi. »Dobro, malo heca nam ne škodi. Kaj pa Harry?« se je malo zresnil James. »Razmišlajala sem o tem imenu! Moj dedek je bil Harry!« je bila navdušena Lily. »In moj pra, pra stric tudi!« je vzkliknil James. »Potem bo Harry?« je vprašal James. Lily je samo prikimala. »Kaj pa srednje ime?« je nadaljevala. »Po nekem predniku, če te ne moti...« je predlagal. Lily je bila najprej nekaj časa tiho potem pa je rekla: »Mislim, da bi mogel biti James, če se strinjaš?« je rekla. »Če se strinjaš ti, se strinajm tudi jaz,« je ljubeznivo rekel James. Lily je spet prikimala. »Harry James Potter, sliši se dobro,« je rekla. »Sigurno bo pogumen fant,« je ponosno rekel bodoči očka. »Ti in tvoj pogum,« je pripomnila Lily. »Malo se grem uležt,« je naznanila in šla v spalnico. James se je zleknil na fotel in bral Preroške novice.
Čez kakšne pol ure pa je zaslišal krik. Hitro se je vstal in stekel v sobo. Lily je stala na sredi sobe, pod njo pa je bila lužica vode. »Ti je odtekla voda?« je bil James direkten. Lily je spet samo prikimala. »Se grem oprhat in preoblečt. Lahko ti spakiraš stvari?« je vprašala Jamesa. »Ja, seveda, seveda. Kaj pa vzamem?« je zmedeno govoril. »Stvari za dojenčka imam v omari. Daj jih v eno vrečo in potem v tisto torbo. Vzemi mi še nekaj udobnih oblačil in moje toaletne stvari,« je komandirala. »Dobro. Lily, zelo sem vesel,« je rekel James in se nasmehnil. »Tudi jaz,« je rekla Lily in ga poljubila, potem pa šla v kopalnico.
Čez kakšnih dvajset minut sta bila nared. James je posikal dvernik s katerim sta šla do Munga, saj za nosečnice (razen v skrajnem primeru) ni bilo priporočljivo, da se udejanijo. Oba sta bilo zelo živčna, James še posebej, čeprav bi Lily morala biti bolj. James je v eno roko primil torbo, z drugo pa se je oprijel dvernika, ki je bil knjiga z naslovom: Kako otroka vzgojiti v spodobnega čarovnika. Bila je začarana tako, da kdorkoli jo je primil v roke je lahko bral, razen bodoče mamice in očka. Na njiju dva je knjiga delovala kot dvernik.
Lily se je dvernika oprijela z obema rokama in začela sta se vrteti, potem pa sta pristala na vhodu v čarovniško bolnišnico. Dvernik sta odvrgla v nek koš, kjer si vsakič, ko si zaradi nosečnosti prišel v Munga, dal dvernik tja. Ko si pa bolnišnico zapuščal, pa so ti izročili novega.
Stekla sta do konca recepcije, kjer je sedela mlada čarovnica. »Dober dan, kako vam lahko pomagam?« je prijazno vprašala. »Sva Lily in James Potter...« »voda mi je odtekla,« je nadaljevala Lily. »Aha, dobro. Pojdite kar na porodni oddelek in vaša soba je soba 321,« je rekla receptorka in parček je hitro stekel po stopnicah gor do sobe.
Ko sta prišla ju je tam že čakal zdravnik. Pregelal je Lily in povedal, da bo čez približno dve uri verjetno pripravljena na porod. »Hvala, doktor Bones,« sta se zahvalila.
Dve uri sta za Jamesa minevali kot dve leti. Bil je vse bolj in bolj živčen. Lily pa čisto umirjena in nasmejana. Potem pa je na vrata potrkal doktor Bones. Pregledal je Lily in naznanil: »Čas je, da greste v porodno sobo.«
Vse Lilyne stvari sta prenesla v sobo na drugem hodniku. »James, raje bi videla, da bi zunaj počakal,« je predlagala Lily. »Takoj, ko, no... Ko se bo rodil te pokličemo,« je rekla in se nasmehnila poljubila sta se in James je šel ven, v sobo pa je vstopilo še več zdravnikov.
Usedel se je na stole in spet je čakal. Bil je bolj nemiren in živčen kot na svoji mali maturi. Srce mu je razbijalo kot še nikoli. Sina bo dobil...
Čez kakšne tričetrt ure se je odločil, da piše Siriusu. Šel je do receptorke, ki mu je posodila sovo, pisalo in pa list pergamenta. Napisal je:
Sirius!
Čez kakšno dobro uro pridi v Munga. Lily rojeva!
James
P.S. Zelo sem živčen.
Pismo je zavezal in sova je odletela.
Šel je še do čarobnega avtomata, da bi nekaj pojedel. Vzel je eno čokoladno žabo in sok. Malo se je sprehodil po bolnišnici kar ga ni ravno sprostilo, zato se je vrnil nazaj pred porodno sobo.
Čez pol ure pa je iz sobe zaslišal jok. Kot strela je stekel notri. Ena od babic je povijala njunega sina, nato pa ga dala Lily v roke. Njene modre očiso ga ljubeznivo gledale, njeni rdeči lasje pa božali po licih.
James se je usedel na stol poleg postelje in pogledal Lily, potem sina, pa spet Lily in sina... Bil je izrezan James samo oči... Imel je natančno take kot Lily. Morsko, modro, zelene, prelepe velike oči. James je objel Lily okoli ramen in jo poljubil. Nasmehnila je in mu podala sina. Primil ga je in mali se je rahlo nasmehnil. »Harry James Potter,« je rekla Lily. Oba srarša sta bila presrečna in obema je po lici stekla solza, solza sreče.
__________________________________________________________________
Hejla!
Najprej se opravičujem, ker že toliko časa nisem nič objavila. Šola in vse ostale obveznosti, no, sej veste...Tudi od zdaj naprej bom manj aktivna na Pilu.
Torej, za danes ste izklasovali, da naj napišem Harryjevo rojstvo.
Upam, da vam je bila zgodba všeč.
O čem bom pisala v naslednjem delu pa lahko glasujete tukaj:point_right:https://www.pil.si/pilovci/ulala
Pa ne pozabite:
-Če vam je bila zgodba všeč, prosim lajkajte:heart:
-Komentirajte kako se vam je zdelo:speech_balloon:
-Naročite se name, da ne zamudite še ostalih delov:bell:
LY, Ulala:raising_hand:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobro!!:sunglasses:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super!:slight_smile::ok_hand_tone1::thumbsup_tone1::v_tone1::ok_hand_tone1::thumbsup_tone1:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba !!! :wink::wink::sunglasses::ok_hand::thumbsup:
1
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
