Pisalnica
Tole je moj peti del upam da ti bo všeč.
V tem delu sem pa tudi napisala pomen naslova Hit (zadeta)
…zaslišala korake! Takoj sem skočila do okna in ga odprla. Sem v prvem nadstropju. In nasproti pisarne je ravno Jakova soba. Prijela sem kuli in ga vrgla v Jakovo okno. Takoj je odprl okno in ko je videl, da sem živčna je izstrelil kavelj, da se je dobro zataknil za polico. Vzela sem obešalnik, ki je visel, njegov zatikljiv del dala na vrv in na dolg del dala jopico, da sem ga odebelila. Prijela sem za dolg del in se zapeljala kot na ziplajnu samo zdajle bolj nevarno. Noge sem zataknila za okensko polico in eno roko podala Jaku in nato še drugo in tako me je povlekel v sobo. Zamigal je kavelj, da je odstopil od okenske police. Nato sem ugasnila luč zagrnila zavese in se sklonila pod polico. Slišala sva nerazumljivo mrmranje. Ko sva videla, da je ugasnil luč sva se zravnala. »Žal mi je, da ti ni uspelo.« je rekl Jake. »Komu, ni uspelo?« sem vprašala in pokazala ključek z vsemi datotekami. Jake se je nasmehnil. Šla sem iz njegove sobe. In nato odšla v svojo sobo. To je bilo tako noro vso to vohunjenje. Res sem bila tako prestrašena a hkrati polna adrenalina. Spet sem bila navadna Grace. Grace brez rane na zapestju. Rana je sled strela, ki sem ga dobila na moji drugi nalogi. Odpotovali smo na Kitajsko. Potovali smo jaz, Jake in Valerie. Valerie je moja tretja delovna partnerka, ki je na tokrajšnji nalogi ni saj je na nalogi v Avstraliji. In pač. Ta moški je preprodajal ribe napihovalke in mi trije smo ga morali ustaviti. Ja mi imamo čisto vse naloge v zvezi s hrano. Pač sem na tem oddelku tožite me. In pač odšli smo na Kitajsko, kjer sva se jaz in Valerie zaposlili v slaščičarni 甜蜜的一角 Tiánmì de yījiǎo (sladki kotiček). Jake pa se je zaposlil v avtopopravljalnici zraven teh ljudi. Pač imeli so pekarno, ki je bila le krinka medtem, ko so pripravljali nevarne ribe, ki so že zahtevale precej življenj. Po nekaj časa pa smo jih dobili. In ta moškega smo šli prijet in imel je pištolo. Na srečo je precej slabo streljal a streljati je znal. In mene je zadel v zapestje. In od takrat sem bila malo depresivna a zdaj, ko je od nesreče že pol leta, sem nazaj in sem že boljše. To je stvar, ki me definira a jaz nočem da me definirajo kot »tista vohunka, ko je zadeta v zapestje«. Zdaj sem bolje res bolje. In zdaj sem na tej nalogi in pripravljena na nove izzive in naloge. Spet sem le jaz, jaz Grace. In uspelo mi bo. Po vsem tem remišljevanju pa sem v naglici zaspala.
Bravo prišel/prišla si do konca moje zgodbe.
Upam, da zdaj razumeš naslov Hit (zadeta) in, da ti je bil del všeč
Lp. fla
V tem delu sem pa tudi napisala pomen naslova Hit (zadeta)
…zaslišala korake! Takoj sem skočila do okna in ga odprla. Sem v prvem nadstropju. In nasproti pisarne je ravno Jakova soba. Prijela sem kuli in ga vrgla v Jakovo okno. Takoj je odprl okno in ko je videl, da sem živčna je izstrelil kavelj, da se je dobro zataknil za polico. Vzela sem obešalnik, ki je visel, njegov zatikljiv del dala na vrv in na dolg del dala jopico, da sem ga odebelila. Prijela sem za dolg del in se zapeljala kot na ziplajnu samo zdajle bolj nevarno. Noge sem zataknila za okensko polico in eno roko podala Jaku in nato še drugo in tako me je povlekel v sobo. Zamigal je kavelj, da je odstopil od okenske police. Nato sem ugasnila luč zagrnila zavese in se sklonila pod polico. Slišala sva nerazumljivo mrmranje. Ko sva videla, da je ugasnil luč sva se zravnala. »Žal mi je, da ti ni uspelo.« je rekl Jake. »Komu, ni uspelo?« sem vprašala in pokazala ključek z vsemi datotekami. Jake se je nasmehnil. Šla sem iz njegove sobe. In nato odšla v svojo sobo. To je bilo tako noro vso to vohunjenje. Res sem bila tako prestrašena a hkrati polna adrenalina. Spet sem bila navadna Grace. Grace brez rane na zapestju. Rana je sled strela, ki sem ga dobila na moji drugi nalogi. Odpotovali smo na Kitajsko. Potovali smo jaz, Jake in Valerie. Valerie je moja tretja delovna partnerka, ki je na tokrajšnji nalogi ni saj je na nalogi v Avstraliji. In pač. Ta moški je preprodajal ribe napihovalke in mi trije smo ga morali ustaviti. Ja mi imamo čisto vse naloge v zvezi s hrano. Pač sem na tem oddelku tožite me. In pač odšli smo na Kitajsko, kjer sva se jaz in Valerie zaposlili v slaščičarni 甜蜜的一角 Tiánmì de yījiǎo (sladki kotiček). Jake pa se je zaposlil v avtopopravljalnici zraven teh ljudi. Pač imeli so pekarno, ki je bila le krinka medtem, ko so pripravljali nevarne ribe, ki so že zahtevale precej življenj. Po nekaj časa pa smo jih dobili. In ta moškega smo šli prijet in imel je pištolo. Na srečo je precej slabo streljal a streljati je znal. In mene je zadel v zapestje. In od takrat sem bila malo depresivna a zdaj, ko je od nesreče že pol leta, sem nazaj in sem že boljše. To je stvar, ki me definira a jaz nočem da me definirajo kot »tista vohunka, ko je zadeta v zapestje«. Zdaj sem bolje res bolje. In zdaj sem na tej nalogi in pripravljena na nove izzive in naloge. Spet sem le jaz, jaz Grace. In uspelo mi bo. Po vsem tem remišljevanju pa sem v naglici zaspala.
Bravo prišel/prišla si do konca moje zgodbe.
Upam, da zdaj razumeš naslov Hit (zadeta) in, da ti je bil del všeč
Lp. fla
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SEVEDA DA MI JE VŠEČČČ!!! SUPER JEEE!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
1
...
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Krasen del. Le tako naprej:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::ok_hand::ok_hand::ok_hand::ok_hand::thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup::clap::clap::ok_hand::sparkling_heart::sparkling_heart::thumbsup::clap::ok_hand::clap::ok_hand::sparkling_heart::thumbsup::sparkling_heart::thumbsup::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
