Pisalnica
Olivia se komaj dotakne vrat Staceyine hiše ko ji ta zagrozijo ''Spelji se umazani tat!'' Olivia jih grdo pogleda: ''Nisem tat,'' in spet potrka. Zlobna vrata ji odvrnejo: ''Zanimivo dejstvo je, da je trkanje na vrata dobesedno udarjanje hiše dokler ti kdo ne odpre.'' ''No povej svojim lastnikom naj nabavijo zvonec in zapri že svojo gofljo ali stvar skozi katero pač govoriš,'' mu vrne Olivia. Končno ji Stacey odpre: ''Sori, bla sem še v pižami.'' Tipično zanjo. Stacey je čisto nasprotje Olivie. Je zelo neorganizirana ampak lepša in bolj priljubljena, mirna. Olivia je po drugi strani zadržana ampak organizirana in zelo vzkipljiva. Različni sta si tako kot sta si različna papagaj in lev. Pa se vrnimo k zgodbi. Olivia Stacey hoče zatrditi da so ji njena vrata delala odlično družbo pa se premaga in reče: ''Kje so plakati?''
***
Norišnica. Seveda tako je na vseh protestih. Ob robu so policaji in vse kar utripa od modrih lučk. V roku petih minut bodo prišli še ljudje s televizije posneti dolgočasen prispevek o protestu proti sekanju dreves in sajenju električnih.
Olivia se malo razgleda okoli. Kar dosti več ljudi protestira kot prejšnji teden. Uspeh. Z Stacey dvigneta še njun plakat (Narava ne tehnologija) in se pustita množici, da ju peljeta po mestu.
Nihče ju ne more ustaviti. Ali pač. Roka. Ozreta se navzgor in zagledata novinarja, ki jima takoj reče: ''Pozdravljeni deklici, bi dali izjavo za poročila?'' Olivia in Stacey se spogledata. ''Ja, seveda'' mu še vedno malce zmedeno odgovori Stacey. ''To je izvrstno. V živo gremo čez 55 sekund'' odvrne novinar in si pripravi mikrofon ter list. Stacey in Olivia se spet spogledata in druga drugi namenita nasmešek. Čas za predstavo. ''Pozdravljeni, smo v živo na glavnem trgu, kjer spet poteka protest proti sekanju dreves. Ob meni sta dve najstnici, ki bosta danes dali izjavo. (Obrne se k njima) Koliko sta stari?'' Novinar ponudi mikrofon Stacey. ''Obe sva 15'' ''In zakaj se tako mladi utikata v odrasle zadeve in politiko, namesto da bi se zabavale z sošolci?'' tokrat novinar nameni mikrofon Olivii: ''Ker je tako prav. Tehnologija ne more ustvariti tako čistega zraka kot narava in midve se tega zavedava. Če bo šlo tako naprej, bo človeštvo izumrlo!'' ''Kakšen pa mislita, da bo razplet?'' ponudi mikrofon Stacey: ''To ni igra ali karkoli takega, to je vojna. In v vojni so žrtve in tudi zdaj bodo in vem, da bo zmagala prava stran.'' Moder odgovor si misli Olivia. ''In katera je prava stran?'' vprašanje je namenjeno Olivii: ''Narava. Je najmočnejša stvar, ki je in bo obstajala. Ne da se je nadomestiti in ustvariti močnejše tehnologije. Narava je darilo. In treba jo je ohraniti'' Novinar se spet obrne proti kameri ''To je vse, vračamo se nazaj v studio''
***
''Kdaj pa mislijo posekati drevo za vašo hišo?'' Olivia vpraša Stacey, ko sta že pri njej doma in jesta čips. ''Mami se tako boji sekalcev, da ga misli posekati kar sama. Mislim, da je padla na napačno stran'' ji žalostno odvrne Stacey potem pa doda: ''Razmišljala sem, da bi res posadila nova drevesa in podaljšala našo življenjsko dobo''. ''Ne,'' ji odvrne Olivia ''Izvedeli bodo, vse vejo. Potem boš do konca življenja ždela v zaporu''
***
To je vse za ta del!
Želim samo povedat, da ne pričakujte vsak dan novega dela, zdajle na začetku mogoče še, potem pa ne več.
Hvala za vse komentarje in lajke, ki sem jih dobila.
***
Norišnica. Seveda tako je na vseh protestih. Ob robu so policaji in vse kar utripa od modrih lučk. V roku petih minut bodo prišli še ljudje s televizije posneti dolgočasen prispevek o protestu proti sekanju dreves in sajenju električnih.
Olivia se malo razgleda okoli. Kar dosti več ljudi protestira kot prejšnji teden. Uspeh. Z Stacey dvigneta še njun plakat (Narava ne tehnologija) in se pustita množici, da ju peljeta po mestu.
Nihče ju ne more ustaviti. Ali pač. Roka. Ozreta se navzgor in zagledata novinarja, ki jima takoj reče: ''Pozdravljeni deklici, bi dali izjavo za poročila?'' Olivia in Stacey se spogledata. ''Ja, seveda'' mu še vedno malce zmedeno odgovori Stacey. ''To je izvrstno. V živo gremo čez 55 sekund'' odvrne novinar in si pripravi mikrofon ter list. Stacey in Olivia se spet spogledata in druga drugi namenita nasmešek. Čas za predstavo. ''Pozdravljeni, smo v živo na glavnem trgu, kjer spet poteka protest proti sekanju dreves. Ob meni sta dve najstnici, ki bosta danes dali izjavo. (Obrne se k njima) Koliko sta stari?'' Novinar ponudi mikrofon Stacey. ''Obe sva 15'' ''In zakaj se tako mladi utikata v odrasle zadeve in politiko, namesto da bi se zabavale z sošolci?'' tokrat novinar nameni mikrofon Olivii: ''Ker je tako prav. Tehnologija ne more ustvariti tako čistega zraka kot narava in midve se tega zavedava. Če bo šlo tako naprej, bo človeštvo izumrlo!'' ''Kakšen pa mislita, da bo razplet?'' ponudi mikrofon Stacey: ''To ni igra ali karkoli takega, to je vojna. In v vojni so žrtve in tudi zdaj bodo in vem, da bo zmagala prava stran.'' Moder odgovor si misli Olivia. ''In katera je prava stran?'' vprašanje je namenjeno Olivii: ''Narava. Je najmočnejša stvar, ki je in bo obstajala. Ne da se je nadomestiti in ustvariti močnejše tehnologije. Narava je darilo. In treba jo je ohraniti'' Novinar se spet obrne proti kameri ''To je vse, vračamo se nazaj v studio''
***
''Kdaj pa mislijo posekati drevo za vašo hišo?'' Olivia vpraša Stacey, ko sta že pri njej doma in jesta čips. ''Mami se tako boji sekalcev, da ga misli posekati kar sama. Mislim, da je padla na napačno stran'' ji žalostno odvrne Stacey potem pa doda: ''Razmišljala sem, da bi res posadila nova drevesa in podaljšala našo življenjsko dobo''. ''Ne,'' ji odvrne Olivia ''Izvedeli bodo, vse vejo. Potem boš do konca življenja ždela v zaporu''
***
To je vse za ta del!
Želim samo povedat, da ne pričakujte vsak dan novega dela, zdajle na začetku mogoče še, potem pa ne več.
Hvala za vse komentarje in lajke, ki sem jih dobila.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey, Like emojis!
Tvoja ideja za zgodbo je res zanimiva. Zelo mi je bil všeč tisti del o nesramnih vratih in vesela sem, da si za temo zgodbe izbrala zaščito narave. Res si izpostavila nekaj pomembnega.
Me že zanima nadaljevanje! ;)
Lp, iMusic
Tvoja ideja za zgodbo je res zanimiva. Zelo mi je bil všeč tisti del o nesramnih vratih in vesela sem, da si za temo zgodbe izbrala zaščito narave. Res si izpostavila nekaj pomembnega.
Me že zanima nadaljevanje! ;)
Lp, iMusic
1
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(51)
Vesela šola me ne zanima.
(84)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(142)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(53)
