Gabriel
»Pridi z mano!«
»Ampak Tisa, nočem gledati, sigurno bo dolgočasno!«
»Prooosiiiim?«
»No prav, ampak obljubi mi, da se boš potem igrala z mano.«
»Obljubim.«
Tisa me prime za roko in odvede po temnem hodniku navzdol, nato pa levo, proč od mamine zatohle spalnice. »Danes je velik dan, saj praznujemo dan Žetve« je pri zajtrku oznanil oče in vstal od težke hrastove mize. Mama je zaploskala, služinčad pa se je priklonila. Oče je nadaljeval: »Danes ob poldnevu me bo moja najstarejša hči Mirell lahko prvič pospremila na dvorišče in praznovala z nami.« Mama še enkrat zaploska, služinčad se obrne in izgine v kuhinjo pripravit zajtrk, Mirell pa se ponosno smehlja in gleda očeta,niti sanja se ji ne, da ga bo na koncu dneva sovražila iz dna srca. Ko se odpravljamo iz jedilnice slišim del očetovega pogovora z Mrkijem. »Saj si po vasi raznesel novico, da tisti, ki pride, dobi celo mošnjo cekinov in da bomo nekatere srečneže poslali na jug, v bolj prijetne kraje?« Mrki se zahahlja in pritrdi.
»Evo tukaj sva« mi Tisa šepne na uho in počepne za zid, ki ločuje streho in prehod do maminih soban. Razloži mi, da bova, v primeru, da se ne bo dobro videlo, splezala na streho. Veter zapiha in njeni črni lasje me požgečkajo po obrazu.
»Ni pošteno, da je Mirell lahko šla z očetom!« se pritoži. »Ona je najstarejša« povem naučeno. Tisa pokima in šepne: »Glej, začenja se!« Povzpnem se na prste in opazujem dogajanje spodaj. Težka kovinske vrata so na stežaj odprta in dvorišče pometeno. »Gostija bo« reče Tisa ob pogledu na mize, pogrnjene s belimi prti. Množica Moroiev in vampirjev je že zbrana pred odrom, na katerega pa se od zadaj povzpenjata Mirell in moj oče. Mame ni, saj je bolna. Oče pravi, da je krivo to, da je človek. Zato sem Moroi. Zmeraj trdi, da so ljudje že od zmeraj bili in bodo bolehna bitja. Včasih se mi je zdelo normalno, da je moja mama človeško bitje, mislil sem, da jo je oče pač tako zelo ljubil, da je prekršil pravila starega zakona. Motil sem se, zdaj vem, da je bila hčerka takratnega Mertoviškega kralja. Oče se z njo ni poročil iz ljubezni, ne, z njo se je poročil zato, da bi povečal in združil naše ozemlje. Po njegovi zgodnji smrti pa je ponovno razpadlo in zdaj je to breme padlo na moja pleča. Smešno pri vsem tem pa je, da je navaden »človek« živel dlje časa od mogočnega vampirja.
»Lej Mirell!« užaljeno krikne Tisa in me zmoti iz razmišljanja. »Sem vedela, da je obleka, ki sem jo včeraj odkrila v najini omari zanjo!« se razburi in sestri nameni jezen pogled. Še dobro, da je Mirell ne opazi. »Lahko greva nazaj dol? Zaspan sem« rečem in naslonim glavo na zid.
»Krastača je prišla!« se mi Tisa zadere na uho. Še napol v snu jo pogledam. Opazim, da se je medtem že spustil mrak, na mojem licu pa je ostal odtis grobega zidu na katerem sem zadremal. Diego pride bližje in se mi nasmehne. Tisa ga besno pogleda in mu ukaže, naj zgine. Diego se namršči, opazim, da v roki drži lesenega konjička, ki mu ga je od padca na tla Mrki popravil. Ne vrnem mu nasmeha.
Na hitro pokukam čez obzidje in vidim, da se je na dvorišču nabralo že več množice. Takrat pa oče stopi na dvignjen lesen oder in spregovori: »Pozdravite naše vdane ljudi, ki skrbijo za moja polja in jih v vsakem vremenu obdelujejo s trdo in delavno roko!« Ko konča, začnejo na dvorišče vstopati ljudje. »Kakšna smešna oblačila imajo!« šepnem Tisi, ki pa se še zmeraj prepira z Diegom. Spet se zatopim v prizor pod sabo. Moj oče kliče ljudi na oder in jim podeljuje mošnjičke s cekini. Mošnjički so majhni. Tisti, ki so poklicani, pa se ne zdijo prav nič zadovoljni in skozi vrata odhajajo žalostni. Ko jih tako slaba polovica odide, pa si oče nadene nasmeh, ki mu ne seže do oči in vzklikne: »No zdaj pa še k tistim srečnežem, ki boste jutri odpotovali na jug, delat v boljše življenjske razmere in toplejše podnebje! Izbrani ste bili samo najpogumnejši! Pohvale!« Tresk. Vrata se sunkovito zaprejo. »Zdaj pa zaplešite in se pridružite gostiji!« zakliče oče in se spusti z odra, držeč Mirell za roko. »Lahko zdaj gremo?« prekinem Tiso, ki obklada Diega z raznimi kletvicami, mislim, da mu zameri, ker njena mama ni tudi mama od njega. Oče je namreč našo mamo večkrat prevaral in tako je na svet k nam prišel mali Diego, čistokrven vampir. Takrat zaslišimo krik. »Lej končno postaja zanimivo!« vzklikne Tisa in se nagne čez zid. Ob drugem kriku pogledam tudi jaz. V grozi razprem oči ob prizoru pred sabo. Vampirji so oblikovali obroče okoli kmetov, ki se zdaj drenjajo in panično kričijo na pomoč. Prvi se požene in iz obroča potegne dekle. Skloni se in zdi se že, da jo bo poljubil, ko ji naenkrat v vrat zasadi čekane. Dekle nato odvrže stran in plane po naslednji žrtvi. Drugi mu sledijo in prav kmalu se dvorišče spremeni v pravi pokol. »A to je torej ata mislil z praznikom Žetve, kmeti so bili tako pridni in so vse poželi na poljih, da jih zdaj lahko pojemo!« vzklikne Tisa. »Nočem več gledati« zajoka Diego. Po tihem se strinjam z njim. »Kaj je krastača? Boš spet jokal?« Sikne Tisa in ga povleče za roko. »Glej in se uči! Kaj ne Gabriel?« Reče in me pogleda. Ker sem še vedno tiho, ponovi vprašanje. »Kaj ne?« Pokimam in se obrnem stran, da ne vidi solz, ki mi tečejo po licih.
Hejj moje drage Pilovke! Upam, da vam je bil ta del šeč in če še mislite, da je Diego res tako grozen, kot se zdi na prvi pogled? No o tem se odločite same, lahko pa tudi zapišete v komentarje<3
Aja in iskreno hvala vsem za spodbudo, sploh spodbudo od WandeNat, 123Eve, Heart,EnchantedGirl in CreativeGirl. Hvala vsem in adijo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
»Pridi z mano!«
»Ampak Tisa, nočem gledati, sigurno bo dolgočasno!«
»Prooosiiiim?«
»No prav, ampak obljubi mi, da se boš potem igrala z mano.«
»Obljubim.«
Tisa me prime za roko in odvede po temnem hodniku navzdol, nato pa levo, proč od mamine zatohle spalnice. »Danes je velik dan, saj praznujemo dan Žetve« je pri zajtrku oznanil oče in vstal od težke hrastove mize. Mama je zaploskala, služinčad pa se je priklonila. Oče je nadaljeval: »Danes ob poldnevu me bo moja najstarejša hči Mirell lahko prvič pospremila na dvorišče in praznovala z nami.« Mama še enkrat zaploska, služinčad se obrne in izgine v kuhinjo pripravit zajtrk, Mirell pa se ponosno smehlja in gleda očeta,niti sanja se ji ne, da ga bo na koncu dneva sovražila iz dna srca. Ko se odpravljamo iz jedilnice slišim del očetovega pogovora z Mrkijem. »Saj si po vasi raznesel novico, da tisti, ki pride, dobi celo mošnjo cekinov in da bomo nekatere srečneže poslali na jug, v bolj prijetne kraje?« Mrki se zahahlja in pritrdi.
»Evo tukaj sva« mi Tisa šepne na uho in počepne za zid, ki ločuje streho in prehod do maminih soban. Razloži mi, da bova, v primeru, da se ne bo dobro videlo, splezala na streho. Veter zapiha in njeni črni lasje me požgečkajo po obrazu.
»Ni pošteno, da je Mirell lahko šla z očetom!« se pritoži. »Ona je najstarejša« povem naučeno. Tisa pokima in šepne: »Glej, začenja se!« Povzpnem se na prste in opazujem dogajanje spodaj. Težka kovinske vrata so na stežaj odprta in dvorišče pometeno. »Gostija bo« reče Tisa ob pogledu na mize, pogrnjene s belimi prti. Množica Moroiev in vampirjev je že zbrana pred odrom, na katerega pa se od zadaj povzpenjata Mirell in moj oče. Mame ni, saj je bolna. Oče pravi, da je krivo to, da je človek. Zato sem Moroi. Zmeraj trdi, da so ljudje že od zmeraj bili in bodo bolehna bitja. Včasih se mi je zdelo normalno, da je moja mama človeško bitje, mislil sem, da jo je oče pač tako zelo ljubil, da je prekršil pravila starega zakona. Motil sem se, zdaj vem, da je bila hčerka takratnega Mertoviškega kralja. Oče se z njo ni poročil iz ljubezni, ne, z njo se je poročil zato, da bi povečal in združil naše ozemlje. Po njegovi zgodnji smrti pa je ponovno razpadlo in zdaj je to breme padlo na moja pleča. Smešno pri vsem tem pa je, da je navaden »človek« živel dlje časa od mogočnega vampirja.
»Lej Mirell!« užaljeno krikne Tisa in me zmoti iz razmišljanja. »Sem vedela, da je obleka, ki sem jo včeraj odkrila v najini omari zanjo!« se razburi in sestri nameni jezen pogled. Še dobro, da je Mirell ne opazi. »Lahko greva nazaj dol? Zaspan sem« rečem in naslonim glavo na zid.
»Krastača je prišla!« se mi Tisa zadere na uho. Še napol v snu jo pogledam. Opazim, da se je medtem že spustil mrak, na mojem licu pa je ostal odtis grobega zidu na katerem sem zadremal. Diego pride bližje in se mi nasmehne. Tisa ga besno pogleda in mu ukaže, naj zgine. Diego se namršči, opazim, da v roki drži lesenega konjička, ki mu ga je od padca na tla Mrki popravil. Ne vrnem mu nasmeha.
Na hitro pokukam čez obzidje in vidim, da se je na dvorišču nabralo že več množice. Takrat pa oče stopi na dvignjen lesen oder in spregovori: »Pozdravite naše vdane ljudi, ki skrbijo za moja polja in jih v vsakem vremenu obdelujejo s trdo in delavno roko!« Ko konča, začnejo na dvorišče vstopati ljudje. »Kakšna smešna oblačila imajo!« šepnem Tisi, ki pa se še zmeraj prepira z Diegom. Spet se zatopim v prizor pod sabo. Moj oče kliče ljudi na oder in jim podeljuje mošnjičke s cekini. Mošnjički so majhni. Tisti, ki so poklicani, pa se ne zdijo prav nič zadovoljni in skozi vrata odhajajo žalostni. Ko jih tako slaba polovica odide, pa si oče nadene nasmeh, ki mu ne seže do oči in vzklikne: »No zdaj pa še k tistim srečnežem, ki boste jutri odpotovali na jug, delat v boljše življenjske razmere in toplejše podnebje! Izbrani ste bili samo najpogumnejši! Pohvale!« Tresk. Vrata se sunkovito zaprejo. »Zdaj pa zaplešite in se pridružite gostiji!« zakliče oče in se spusti z odra, držeč Mirell za roko. »Lahko zdaj gremo?« prekinem Tiso, ki obklada Diega z raznimi kletvicami, mislim, da mu zameri, ker njena mama ni tudi mama od njega. Oče je namreč našo mamo večkrat prevaral in tako je na svet k nam prišel mali Diego, čistokrven vampir. Takrat zaslišimo krik. »Lej končno postaja zanimivo!« vzklikne Tisa in se nagne čez zid. Ob drugem kriku pogledam tudi jaz. V grozi razprem oči ob prizoru pred sabo. Vampirji so oblikovali obroče okoli kmetov, ki se zdaj drenjajo in panično kričijo na pomoč. Prvi se požene in iz obroča potegne dekle. Skloni se in zdi se že, da jo bo poljubil, ko ji naenkrat v vrat zasadi čekane. Dekle nato odvrže stran in plane po naslednji žrtvi. Drugi mu sledijo in prav kmalu se dvorišče spremeni v pravi pokol. »A to je torej ata mislil z praznikom Žetve, kmeti so bili tako pridni in so vse poželi na poljih, da jih zdaj lahko pojemo!« vzklikne Tisa. »Nočem več gledati« zajoka Diego. Po tihem se strinjam z njim. »Kaj je krastača? Boš spet jokal?« Sikne Tisa in ga povleče za roko. »Glej in se uči! Kaj ne Gabriel?« Reče in me pogleda. Ker sem še vedno tiho, ponovi vprašanje. »Kaj ne?« Pokimam in se obrnem stran, da ne vidi solz, ki mi tečejo po licih.
Hejj moje drage Pilovke! Upam, da vam je bil ta del šeč in če še mislite, da je Diego res tako grozen, kot se zdi na prvi pogled? No o tem se odločite same, lahko pa tudi zapišete v komentarje<3
Aja in iskreno hvala vsem za spodbudo, sploh spodbudo od WandeNat, 123Eve, Heart,EnchantedGirl in CreativeGirl. Hvala vsem in adijo:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
aaaaaaaahhhhh... lovammmm 🥹... sej ne vem zakaj ti to pravim, itak že veš :heart::heart::heart::heart:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hvalaa Evica<3
1
Beatrice neprijavljena
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hvala in pomoje je Diego dvoplasten tako kot vsi.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Prov ne vem, kaj nej rečem. Pač bogi Diego, zdej mi je mal žal za njega in Gabriela da sta mela tako preteklost. Itak mi pa pomojem ni treba rečt, da je ta zgodba res the best!:heart::heart::heart::heart: (ampak sm rekla, ker moram)
1
Moj odgovor:
em7malfoy
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
skriti božiček/valeta
Ncm bit ful dolga, ceprov vrjetno bom, ampak taka je moja situacija:
Js sm zdej 9. razred in mam na koncu leta valeto (precej očitno, ampak ja)
Mi mamo zdej v soli skritega bozicka (ce kdo ne pozna igre u bistvu zrebas listek z imenom od nekoga in mu mors kupt neko darilo, brez da ta oseba ugotovi, da jo mas ti oz. da je darilo od tebe) in js sm dobila svojo bff-G ampak se je en prjatu-T mal zagovoru in sm ugotovila, da ma tud ona mene in mi je zdej kr neki, da mave druga drugo, zato bi js ful rada zamenala skritega bozicka (sb) pa tud zato kr ful nimam idej kaj nej kupm G za darilo. Mi smo v nasm "friend groupu" povedal kdo ma koga (razn midve z G, zato tud veve, da mave druga drugo) in ma T za sb moj crush-M sam noben ne ve, da je on moj crush in tud lani proti koncu leta so naju usi ucitli tko ful shipal sam sva oba rekla da nej nehajo kr nama je slo ful na zivce.
No, js mam ful obcutk da je M tud vame sam nism cist zihr recimo dans smo pr likovni delal neke snezinke iz palck za usesa in je eno palcko tko vrgu na mojo mizo in pol sm se obrnla kao zakaj jo je vrgu in je reku da ce jo slucajno rabm in pol se je tko nasmejo pac ful tko sweet in to ni edinkrat da bi se kej tazga zgodil pa tud tko med poukom doskat sam tko gleda vame in pol k js pogledam nazaj se sam tko zasmeji pa stran pogleda in obratno pa ful mu nocm dt obcutka da sm ga friendzone-ala.
Je pa tude ena punca-S k ma fanta-P (oba sta v nasm razredu) in se M med odmori doskat tko pogovarja z njo in zdej ne vem a je vanjo al vame.
No in zdej mene zanima, ce nej povem T zakaj bi rada z njim zamenala sb in ce to nardim in mi ga uspe prepricat, a nej dam M v darilo kns listek kokr a bi su z mano na valeto al pa kej tazga pa kaj nej mu sploh kupm pa ful si ne upam to narest kr so crushi pa to pr ns ful tabu pa usi te zafrkavajo ce mas fanta al pa punco pa tko.
P.S.:M je blond kokr ns ferret, za une k veste.
Js sm zdej 9. razred in mam na koncu leta valeto (precej očitno, ampak ja)
Mi mamo zdej v soli skritega bozicka (ce kdo ne pozna igre u bistvu zrebas listek z imenom od nekoga in mu mors kupt neko darilo, brez da ta oseba ugotovi, da jo mas ti oz. da je darilo od tebe) in js sm dobila svojo bff-G ampak se je en prjatu-T mal zagovoru in sm ugotovila, da ma tud ona mene in mi je zdej kr neki, da mave druga drugo, zato bi js ful rada zamenala skritega bozicka (sb) pa tud zato kr ful nimam idej kaj nej kupm G za darilo. Mi smo v nasm "friend groupu" povedal kdo ma koga (razn midve z G, zato tud veve, da mave druga drugo) in ma T za sb moj crush-M sam noben ne ve, da je on moj crush in tud lani proti koncu leta so naju usi ucitli tko ful shipal sam sva oba rekla da nej nehajo kr nama je slo ful na zivce.
No, js mam ful obcutk da je M tud vame sam nism cist zihr recimo dans smo pr likovni delal neke snezinke iz palck za usesa in je eno palcko tko vrgu na mojo mizo in pol sm se obrnla kao zakaj jo je vrgu in je reku da ce jo slucajno rabm in pol se je tko nasmejo pac ful tko sweet in to ni edinkrat da bi se kej tazga zgodil pa tud tko med poukom doskat sam tko gleda vame in pol k js pogledam nazaj se sam tko zasmeji pa stran pogleda in obratno pa ful mu nocm dt obcutka da sm ga friendzone-ala.
Je pa tude ena punca-S k ma fanta-P (oba sta v nasm razredu) in se M med odmori doskat tko pogovarja z njo in zdej ne vem a je vanjo al vame.
No in zdej mene zanima, ce nej povem T zakaj bi rada z njim zamenala sb in ce to nardim in mi ga uspe prepricat, a nej dam M v darilo kns listek kokr a bi su z mano na valeto al pa kej tazga pa kaj nej mu sploh kupm pa ful si ne upam to narest kr so crushi pa to pr ns ful tabu pa usi te zafrkavajo ce mas fanta al pa punco pa tko.
P.S.:M je blond kokr ns ferret, za une k veste.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(1)
Srednje.
(2)
Ni mi všeč.
(1)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
aww kok kjuttt:heart::heart::ok_hand::kissing_heart:
Jej končno sta oba in Issabela in Theodore ...
uuuuu, suprr jeeee:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Aaah kok lepooo 🥹:relaxed:
Pa to k si dodala ...