Sedim na klopici na policijski postaji. Postavili so me v čakalico v kateri je tudi manjša kuhinja in skupina usnjenih naslonjal. Verjetno so mislili, da se bom tu bolj sprostila, a so se motili. Že nekaj časa čakam na zaslišanje. Policisti in policistke se sprehajajo mimo mene s šopi papirjev in modrimi mapami. Na prvi pogled se ne zmenijo zame, vendar me s kotičkom očesa kar naprej nadzorujejo. Vem, kaj si mislijo: najmlajša priča ropa banke. Že zdavnaj sem pomislila na pobeg, vendar ta absolutno ni mogoč. Rada bi zdirjala s te smotane postaje preden ugotovijo, da sem pred (skoraj) petimi leti pobegnila iz sirotišnice. Spet bi me stlačili v kakšno zastarelo (in neusposobljeno) sirotišnico in potem bi le še čakala, da me ob moji polnoletnosti vržejo iz nje. Rejnikov itak nikoli ne bi dobila. Kdo pa želi imeti punco, ki je zbežala? Večina bi si tudi domišljala, da sem za preživetje kradla, morda da sem zašla v družbo pijancev in drogistov. Naslika se mi prizor izpred treh let. V stranski ulici so vsepovprek ležali mladi moški, iz ust jim je tekla slina in v rokah so držali umazane zelene steklenice. Takrat mi je takoj šinilo v glavo: pijani fiksarji. Stresem se. Jaz že ne bom ... taka. Zavzdihnem. In našli so me kot pričo pri ropu banke. Kakšen povprečnež s kozlovsko pametjo bi pomislil, da sem jaz vpletena v vso to zadevo.

Blizu mene se ustavi mlada policistka s svetlimi lasmi spetimi v nizek čop, ki v rokah nese kup paprijev. Preko rame pokliče svojega sodelavca. Ta se ji začne približevati z lončkom kave (ali kakava) ter jo že na poti vpraša: "Kaj sreče?"
Policistka odkima: "Ponavlja le podatke, ki jih že vemo."
Z roko si popravim rokav jopice, da se ne vidi luknje. Prisluhnem pogovoru. Trenutno je to najbolj zanimiva stvar.
Policistka nadaljuje: "... Kar naprej ponavlja, da se je vse zgodilo tako hitro. Ve, da je bilo roparjev več in da so se usedli v črn kombi."
"Temno moder," mi uide. Zmrznem. Tega nisem hotela reči.
Policistka se obrene proti meni: "A ti si tista deklica."
Prikimam. Kaj točno je mislila s tista deklica?
"Povej to na zaslišanju, prav?"
Pokimam. Pogled zapičim v tla. Policistka se spet posveti sodelavcu. Po volju sodeč pije kakav z vanilijevim sladkorjem. Smešno, policiste sem si vedno predstavljala z izredno močno kavo, ta pa tu pije kakav za osnovnošolce.
"Nobenega konkretnega osumljenca nimamo. To šefu ne bo všeč. Zadnje čase je zelo razdražljiv," potarna blondinka.
"Smo mar mi krivi, da so roparji izkušeni?" čez ramo navrže temnopolta policistka, ki si ravno dela kamiličin čaj.
Policist nekaj zamrmra. Blondinka vpraša: "Si že izvedel registersko tablico vozila?"
Odkima: "Posnetke varnostnih kamer dobimo šele jutri. Nobena priča si je seveda ni bila zmožna zapomniti."
"KNR-815," zamrmram. Utihnem. Spet sem to naredila. Si lahko že tiho Clara?
Na srečo me noben ni slišal. Saj bodo še mislili, da si zmišljujem in ali da jih celo zavaja!. Preostanek pogovora sem čisto tiho. Pogled še bolj zapičim v tla in vrtam v madež na preprogi. Čez minuto ali dve se razideta. Mislim, da me ima blod policistka na piki.
"Živjo," zasliš nekoga čisto blizu. Sunkovito dvignem pogled. Policist, ki je bil prej del pogovora kleči pred mano. "Prideš? Moram te zaslišati."

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Hej!
Kot vedno se opravičujem za slovnične napake.
Rada bi se zahvalila vsem, ki ste že prebrali moja prva dva dela :grinning:(če niste, ju najprej preberite, da boste vedeli kaj se dogaja). Hvala blondi za malo potrebne kritike in ideje imen, ki mi bodo kmalu zelo prav prišle. Imena so namreč res moja šibka točka: verjetno ste opazili, da je moj vzdevek (nope, Clara ni moje ime) in ime glavne junakinje isto. Iskreno povedano: to sem opazila šele, ko sem zgodbo že objavila ... Hvala tudi vsem ostalim za lepe komentarije.
Rada bi še opozorila, da je registrka tablica IZMIŠLJENA in da je morebitna podobnost z vam znano registersko naključje. Kakršna koli druga morebitna podobnost je nenamera in naknjučna.
Nov del pride morda že danes ali pa jutri.
:spy::spider: