Pisalnica.png "Druščina 6")
Clara Roger, to kar ti bom ponudil ni legalno ... Ali bi mi (v zameno za moj molk) pomagala pri razrešitvi primera?"
Samo gledam ga. Ali misli resno? Je to kakšen trik? Past? Ne vem, kaj naj rečem ... Samo gledam ga.
"No?" privzdigne eno obrv.
"Oprostite ... Ne razumem. Mislim ... Ja, razumem kaj ste povedali, vendar ... K-kako ... kako to mislite 'ima fotografski spomin'? To bo pomota ... Prisežem, da ... da ga nimam!" jecljam. Vem, da je ugotovil, kdo sem, ampak fotografski spomin? Ne, to pač ni res ...! Če priznam, niti ne vem dobro, kaj je fotografski spomin ... Svoje misli pojasnim sogovorcu.
"Clara, povej mi ... Ali poznaš še kakšnega otroka (ali starejšo osebo), ki bi si bila zmožna zapomniti registersko tablico?"
Presedem se na stolu. Res bi morali kupiti novega. Ali pa je tak z namenom, da je tistemu, ki na njem sedi, neprijetno in hitreje prizna krivdo ...
"Em... ponavadi se ravno ne pogovarjam o registerskih," odgovorim iskreno.
Kotičke ust nekoliko privzdigne. Zakaj ga to tako zabava? Jaz pač res ne govorim o registrskih tablicah ... Kako pa naj bi jaz vedela, če si je kdo zmožen zapomniti teh nekaj črk in številk? Meni se to zdi normalno.
"Morda si me razumela preveč dobesedno," odvrne.
Nekaj nedoločenega zamrmram v odgovor. Kaj pa naj bi rekla? Z vsako sekundo, ki jo preživim v tej smotani sobi, se počutim bolj neumno.
Policist iz predala potegne nekakšno plastificirano sliko plaže in mi jo za trenutek pokaže. Ko je spet ne morem več videti, me vpraša po številu galebov na sliki.
"Sedem?" za trenutek se ustavim in pomislim. Pred očmi se mi pokaže slika. "Ah, čakajte! Eden 'galeb' je v resnici bela kokoš. Torej šest galebov in ena bela kokoš ..."
Kriminalst mi zopet pokaže sliko. Moja ugotovitev je pravila.
"Fotografski spom je izraz, ki se uporablja za opisovanje sposobnosti priklica vizualnih podatkov iz spomina," mi pojasni. "Tako sposobnost ima približno 1% ljudi. Izjemno redek je."
Nekaj časa sem tiho. Torej imam fotografski spomin? Čudno ...
"Še enkrat bom ponovil vprašanje," reče formalno. "Ali bi mi (v zameno za moj molk) pomagala pri razrešitvi primera?"
Zamislim se.
Kriminalist spodbudi mojo odločitev: "Če je tvoj odgovor ne, ti ne bom zameril. Če hočeš lahko takoj sporočim o najdeni pogrešani osebi. Kakšna dobra postelja v sirotišnici se bo že našla zate ..."
To pa je že žaljivo! Kako predrzno! Kako more taka uradna oseba reči kaj tekaga?! V sencih začutim utripanje nepremišljene jeze. Policista pogledam naravnost v oči. Izziva me.
"Prav," izpljunem vsa besna. Naenkrat mi je vseeno za vljudnost. "Pomagala ti bom."
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo!
Ta del je malo krajši, ker se moram pripraviti za jutri ...
Vidim, da vas kar nekaj spremlja moje objave. Res HVALA! Hvala tudi vsem za imena in priimke. Res sem slaba v njih (imenih), tako da mi vsak predlog ogromno pomeni. Hvala za vse oglede, všečke in komentarje!
Upam, da si kmalu spet pišemo. Nov del (morda dva) pride naslednji vikend.
Lepo se imejte in lep začetek novega šolskega tedna,
:spy::spider:
Samo gledam ga. Ali misli resno? Je to kakšen trik? Past? Ne vem, kaj naj rečem ... Samo gledam ga.
"No?" privzdigne eno obrv.
"Oprostite ... Ne razumem. Mislim ... Ja, razumem kaj ste povedali, vendar ... K-kako ... kako to mislite 'ima fotografski spomin'? To bo pomota ... Prisežem, da ... da ga nimam!" jecljam. Vem, da je ugotovil, kdo sem, ampak fotografski spomin? Ne, to pač ni res ...! Če priznam, niti ne vem dobro, kaj je fotografski spomin ... Svoje misli pojasnim sogovorcu.
"Clara, povej mi ... Ali poznaš še kakšnega otroka (ali starejšo osebo), ki bi si bila zmožna zapomniti registersko tablico?"
Presedem se na stolu. Res bi morali kupiti novega. Ali pa je tak z namenom, da je tistemu, ki na njem sedi, neprijetno in hitreje prizna krivdo ...
"Em... ponavadi se ravno ne pogovarjam o registerskih," odgovorim iskreno.
Kotičke ust nekoliko privzdigne. Zakaj ga to tako zabava? Jaz pač res ne govorim o registrskih tablicah ... Kako pa naj bi jaz vedela, če si je kdo zmožen zapomniti teh nekaj črk in številk? Meni se to zdi normalno.
"Morda si me razumela preveč dobesedno," odvrne.
Nekaj nedoločenega zamrmram v odgovor. Kaj pa naj bi rekla? Z vsako sekundo, ki jo preživim v tej smotani sobi, se počutim bolj neumno.
Policist iz predala potegne nekakšno plastificirano sliko plaže in mi jo za trenutek pokaže. Ko je spet ne morem več videti, me vpraša po številu galebov na sliki.
"Sedem?" za trenutek se ustavim in pomislim. Pred očmi se mi pokaže slika. "Ah, čakajte! Eden 'galeb' je v resnici bela kokoš. Torej šest galebov in ena bela kokoš ..."
Kriminalst mi zopet pokaže sliko. Moja ugotovitev je pravila.
"Fotografski spom je izraz, ki se uporablja za opisovanje sposobnosti priklica vizualnih podatkov iz spomina," mi pojasni. "Tako sposobnost ima približno 1% ljudi. Izjemno redek je."
Nekaj časa sem tiho. Torej imam fotografski spomin? Čudno ...
"Še enkrat bom ponovil vprašanje," reče formalno. "Ali bi mi (v zameno za moj molk) pomagala pri razrešitvi primera?"
Zamislim se.
Kriminalist spodbudi mojo odločitev: "Če je tvoj odgovor ne, ti ne bom zameril. Če hočeš lahko takoj sporočim o najdeni pogrešani osebi. Kakšna dobra postelja v sirotišnici se bo že našla zate ..."
To pa je že žaljivo! Kako predrzno! Kako more taka uradna oseba reči kaj tekaga?! V sencih začutim utripanje nepremišljene jeze. Policista pogledam naravnost v oči. Izziva me.
"Prav," izpljunem vsa besna. Naenkrat mi je vseeno za vljudnost. "Pomagala ti bom."
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo!
Ta del je malo krajši, ker se moram pripraviti za jutri ...
Vidim, da vas kar nekaj spremlja moje objave. Res HVALA! Hvala tudi vsem za imena in priimke. Res sem slaba v njih (imenih), tako da mi vsak predlog ogromno pomeni. Hvala za vse oglede, všečke in komentarje!
Upam, da si kmalu spet pišemo. Nov del (morda dva) pride naslednji vikend.
Lepo se imejte in lep začetek novega šolskega tedna,
:spy::spider:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
RES SUPEEER!!!!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Noro!! Brez besed sem :wink::clap_tone1:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zlo fajn, dej še! In zdej k je tko napiet mor:joy:m čakat do konc tedna - mislm ful si nesramna da me pustiš čakat tko dolg :grinning::smile:
2
blondi
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ej, sem prevrala vseh šest delov in so mi super! :clap:
za imena pa lahko daš james kelly, phoebe halliwell, drugace pa je meni vsec sabrina carpenter :heart_eyes:
pa še en - johnathan brooks
upam da sem pomagala :beetle:
za imena pa lahko daš james kelly, phoebe halliwell, drugace pa je meni vsec sabrina carpenter :heart_eyes:
pa še en - johnathan brooks
upam da sem pomagala :beetle:
2
Pika
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super pišeš in obožujem tvoj stil pisanja!:blush::heart_eyes::clap::heart:
0
Moj odgovor:
Nekdo...2011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Moj lajf
Oj
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
Iskreno nevem kako tocno zacet...moj oce (ki je psihiatrični bolnik) me ze od tretjega leta starosti zeli dati v rejo ali v zavod.
Razlog naj bi bil, da je moja mami skodljiva zame pri tem, da imam vse tezave samo zaradi njega, edino mami pa mi stoji ob strani. Zaradi vsega tega imam ogromno skrbi, ker se danes nevem kdaj bom sla v zavod ali rejo.
Od kar se spomnim sebe sem si vedno zelela umreti. Veckrat sem ze probala narest samomor.
Pred enim letom sem se zacela rezat in enkrat skoraj izkrvavela, zacela sem vejpat in kadit, zdaj sem prosila sosolca, s katerim se ogromno druziva, da mi zrihta fuge, rada bi probala ekstaze (mocna droga), mam fanta k je 18 (js sm 13)... enostavno vem da je vse narobe ampak to sem jaz. Po drugi strani pa treniram balet, imam 5-tke v soli in sem ful druzabna in nasploh super. Nevem vec kdo sem jaz. Imam obcutek da se mi mesa...rada bi umrla...potem bi bilo vsega konec.
Prosim za nasvete in hvala vnaprej.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Aja pa tukaj so nekatere vrste voln s slikami::blossom::sparkles::cherry_blossom::sunflower:
Bombažna ...
.png "Druščina 5"){kind=small}
.png "Šnofi zima"){kind=small}
