PisalnicaKAKO SE PREŽIVI - 10. del: šola v naravi, ali pač... 4. del
2
Bri🥴
*i*Nadaljevanje:*i*
Đenik predlaga: "Ka pa če splezamo skoz okno?" "Človek, v 2. nadstropju smo!" odvrne Alex. "Že vem!" vzklikne Mih "A kak nas spravit v težave!?" zavije z očmi Mina. "Ne," odgovori. "kak pobegnit!" Emmy postane živčna: "Jst grem! Dost vas mam!" in hoče odklenit vrata. Komaj zdaj ugotovi, da so zaklenjena, nato pa se obrne in reče: "Okej Mih. Poslušam."
Ko Mih pove načrt, začnemo s pripravami: fantje delajo vrv iz posteljnine, punce pripravljajo hrano in stvari za na pot, Mih pa (seveda) ukazuje.
Ko nastopi noč, začnemo z načrtom. Alex in Jani privežeta "vrv" na posteljo ter jo vržeta čez okno. Nejeverno buljimo čez okno v gosto temo... "No, kdo bo prvi?" je neučakan Mih. Mina malce zadržano odvrne: "Pa pejt ti." "Joo! Kake boječke ste!" zavzdihne Mih in se spusti dol po "vrvi" ter pristane na balkonu. Zakliče nam: "Prit'te dol!" "Bot tih, če ne bom res pršu dol!" zakliče Alex. "Ti pa kr bot tih, ko si v..." to mu je še uspelo reči, ker se je Alex pognal navzdol in zaslišalo se je pretepanje ter dretje. Vsi strmimo dol in nato se opogumi Đenik: "Okej. Dol grem, t'ta se bota še ubila!" in spleza po "vrvi". Drugi molče čakamo, nato pa se splazimo dol.
Predzadnja sem na vrsti jaz. Previdno splezam po posteljnini in pridem na balkon. Matt je zgoraj in mi podaja nahrbtnike in vreče. Nato pride še sam dol. Vsak vzame nekaj in se odpravimo čez dom. Po stopnicah, po hodnikih, dokler ne prispemo do vhodnih vrat. Odklenjana so! *i*Kakšna sreča!*i* si mislim. Odtihotapimo se čez dvorišče in stečemo na cesto. "Naša glavna pot je zdaj cesta." nam pove Mih. "Hočeš rečit," ga vpraša Irenya "da bomo *b*do konca lajfa hodl po cesti ko eni klošarji*b*!" "Nekako tako." ji odvrne. "KAJ JE Z VAMI NAROBE!? NAJPREJ NAS SKOR UBIJE ENA ŽENSKA," "Skor!" jo opomni Mih. "POL PA ŠE MORMO HODIT PO CESTI KO KLOŠARJI!" Vsi jo gledamo kot, da se ji je zmešalo. Ivona že hoče nekaj reči, a Irenya zbeži v gozd. Nekaj časa nihče nič ne reče, potem pa le Mih izjavi: "Okej...eno tabornico smo zgubl." "Od kdaj smo pa mi taborniki?!" vpraša Mina.
*i*Nadaljevanje: jutri*i*
Đenik predlaga: "Ka pa če splezamo skoz okno?" "Človek, v 2. nadstropju smo!" odvrne Alex. "Že vem!" vzklikne Mih "A kak nas spravit v težave!?" zavije z očmi Mina. "Ne," odgovori. "kak pobegnit!" Emmy postane živčna: "Jst grem! Dost vas mam!" in hoče odklenit vrata. Komaj zdaj ugotovi, da so zaklenjena, nato pa se obrne in reče: "Okej Mih. Poslušam."
Ko Mih pove načrt, začnemo s pripravami: fantje delajo vrv iz posteljnine, punce pripravljajo hrano in stvari za na pot, Mih pa (seveda) ukazuje.
Ko nastopi noč, začnemo z načrtom. Alex in Jani privežeta "vrv" na posteljo ter jo vržeta čez okno. Nejeverno buljimo čez okno v gosto temo... "No, kdo bo prvi?" je neučakan Mih. Mina malce zadržano odvrne: "Pa pejt ti." "Joo! Kake boječke ste!" zavzdihne Mih in se spusti dol po "vrvi" ter pristane na balkonu. Zakliče nam: "Prit'te dol!" "Bot tih, če ne bom res pršu dol!" zakliče Alex. "Ti pa kr bot tih, ko si v..." to mu je še uspelo reči, ker se je Alex pognal navzdol in zaslišalo se je pretepanje ter dretje. Vsi strmimo dol in nato se opogumi Đenik: "Okej. Dol grem, t'ta se bota še ubila!" in spleza po "vrvi". Drugi molče čakamo, nato pa se splazimo dol.
Predzadnja sem na vrsti jaz. Previdno splezam po posteljnini in pridem na balkon. Matt je zgoraj in mi podaja nahrbtnike in vreče. Nato pride še sam dol. Vsak vzame nekaj in se odpravimo čez dom. Po stopnicah, po hodnikih, dokler ne prispemo do vhodnih vrat. Odklenjana so! *i*Kakšna sreča!*i* si mislim. Odtihotapimo se čez dvorišče in stečemo na cesto. "Naša glavna pot je zdaj cesta." nam pove Mih. "Hočeš rečit," ga vpraša Irenya "da bomo *b*do konca lajfa hodl po cesti ko eni klošarji*b*!" "Nekako tako." ji odvrne. "KAJ JE Z VAMI NAROBE!? NAJPREJ NAS SKOR UBIJE ENA ŽENSKA," "Skor!" jo opomni Mih. "POL PA ŠE MORMO HODIT PO CESTI KO KLOŠARJI!" Vsi jo gledamo kot, da se ji je zmešalo. Ivona že hoče nekaj reči, a Irenya zbeži v gozd. Nekaj časa nihče nič ne reče, potem pa le Mih izjavi: "Okej...eno tabornico smo zgubl." "Od kdaj smo pa mi taborniki?!" vpraša Mina.
*i*Nadaljevanje: jutri*i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup::blush::purple_heart:
0
5loves
Bri🥴
Hvala. 😁
Moj odgovor:
Njokica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Poopy situacija
pozdravljeni uporabniki Pila imam tezavico in rabim vaso pomoc.
Torej moj problemcek se nanasa na prijatelje oziroma na eno specificno prijateljico, ki ji bomo zaradi anonimnosti dodelili vzdevek Tortelin.
Poleg tega, da boste lazje razumeli situacijo sem drugi letnik srednje sole in na to solo sem se prepisala iz druge sole.
Torej jaz in Tortelin sva se to akademsko leto obe iz drugih sol prepisale na to solo in na zacetku nisva govorile potem pa sva zacele in sva pac bile tisti duo dveh prijateljic, nakar sem jaz zacela biti vec odsotna od pouka zaradi bolezni. Tortelin je zgleda v tem casu dobila druge in po njenem mnenju tudi boljse prijateljice od mene in se zacela primarno druziti z njimi.
Ampak to ne bi bil ravno najvecji problem, ce me ne bi zacela popolnoma ignorirati ze zadnje 3 tedne. Ce je vcasih zjutro prisla sedet k meni pred uro in govorit z mano itd. se to ne dogaja vec, poleg tega tudi zanika dejstvo, da bi bila jezna name (ze veckrat sem jo vprasala).
Za svoje ignoriranje mene namrec krivi dejstvo, da ima v teh casih veliko problemov in posledicno tuei nima motivacije za pogovor.
Moje iskreno mnenje je, da je to laz in to velika, saj ima prekomerno kolicino motivacije za pogovor z ostalimi. Poleg tega, nevem kaj bi lahko bil razlog, da bi bila potencialno jezna name, saj me vendar ni v soli poleg tega se vedno trudim biti prijazna itd.
Izpostaviti moram tudi dejstvo, da se ob dani situaciji ne pocutim najbolje in me malce nervira njeno obnasanje. Moti me tudi, da me ostali prijatelji, ki sicer ne obiskujejo to solo tudi ignorirajo oziroma ne odgovarjajo na moja sporocila tudi po vec mesecev, ceprav vejo, da sem trenutno v situaciji (zaradi mojih problemov z zdravjem), ko bi res rabila podporo ljudi, ne pa nenehno zavracanje in obcutkov osamljenosti.
Tako, da bi vas lepo prosila, za nasvete kaj naj storim ob tem pripetljaju in to, da bi si nasla nove prijatelje zal ne bo resitev, vsaj v razredu, saj nihce noce govoriti ravno z menoj.
Hvala ze vnaprej. :)
Torej moj problemcek se nanasa na prijatelje oziroma na eno specificno prijateljico, ki ji bomo zaradi anonimnosti dodelili vzdevek Tortelin.
Poleg tega, da boste lazje razumeli situacijo sem drugi letnik srednje sole in na to solo sem se prepisala iz druge sole.
Torej jaz in Tortelin sva se to akademsko leto obe iz drugih sol prepisale na to solo in na zacetku nisva govorile potem pa sva zacele in sva pac bile tisti duo dveh prijateljic, nakar sem jaz zacela biti vec odsotna od pouka zaradi bolezni. Tortelin je zgleda v tem casu dobila druge in po njenem mnenju tudi boljse prijateljice od mene in se zacela primarno druziti z njimi.
Ampak to ne bi bil ravno najvecji problem, ce me ne bi zacela popolnoma ignorirati ze zadnje 3 tedne. Ce je vcasih zjutro prisla sedet k meni pred uro in govorit z mano itd. se to ne dogaja vec, poleg tega tudi zanika dejstvo, da bi bila jezna name (ze veckrat sem jo vprasala).
Za svoje ignoriranje mene namrec krivi dejstvo, da ima v teh casih veliko problemov in posledicno tuei nima motivacije za pogovor.
Moje iskreno mnenje je, da je to laz in to velika, saj ima prekomerno kolicino motivacije za pogovor z ostalimi. Poleg tega, nevem kaj bi lahko bil razlog, da bi bila potencialno jezna name, saj me vendar ni v soli poleg tega se vedno trudim biti prijazna itd.
Izpostaviti moram tudi dejstvo, da se ob dani situaciji ne pocutim najbolje in me malce nervira njeno obnasanje. Moti me tudi, da me ostali prijatelji, ki sicer ne obiskujejo to solo tudi ignorirajo oziroma ne odgovarjajo na moja sporocila tudi po vec mesecev, ceprav vejo, da sem trenutno v situaciji (zaradi mojih problemov z zdravjem), ko bi res rabila podporo ljudi, ne pa nenehno zavracanje in obcutkov osamljenosti.
Tako, da bi vas lepo prosila, za nasvete kaj naj storim ob tem pripetljaju in to, da bi si nasla nove prijatelje zal ne bo resitev, vsaj v razredu, saj nihce noce govoriti ravno z menoj.
Hvala ze vnaprej. :)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
nice :slight_smile::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1::thumbsup_tone1:
