Po pouku nisva odšli po stopnicah navzdol na kosilo, vendar sva hodili še naprej po hodniku. Zavili sva levo ter po stopnicah navzgor. Znašli sva se pred ravnateljevo pisarno. Sara debelo pogoltne slino in potrka na vrata. Tresem se od strahu kot šiba na vodi.
"Kar naprej!" reče ravnatelj na drugi strani.
Primem kljuko. Kolena se mi tako zatresejo, da me je Sara zaustavila.
"Počakaj! Ne moreš iti h ravnatelju taka! Samo vdihni in izdihni in vse bo OK!" mi še hitro reče.
Vdihnem, izdihnem in vstopiva v pisarno.
Na mizi je bilo en kup papirjev, seveda lepo pospravljeno. ravnatelj je imel kravato in bil je zelo lepo počesan.
"Zakaj sta prišli, Lana Brown in Sara Novak?" z ne preveč veliki zanimanjem vpraša ravnatelj.
"S-ss-pet sva-aa-a z-z..."jecljam.
Sara prevzame vodstvo. "Se opravičujem, gospod ravnatelj. Spet sva zamudili na pouk, ker je Lana imela zobozdravstveni pregled, veste? Moja mami jo je peljala, z mano vred; hihi!" pogumno pove.
"Aha, kaj pa nistapovedali že prej?" malce začudeno vpraša. Nato pa reče:
"Vesta kaj, zadnjič vaju opozarjam:če bo še več zamud na pouk, bosta dobili temu primeren ukor!".
Prikimava in v en glas odzdraviva:
"Na svidenje!".
Zapreva vrata. Takoj, ko se malo oddaljiva od pisarne ji takoj prestrašeno rečem:
"Kaj je s tabo!? Kaj če ugotovi, da nisem bila pri pregledu?!" paničarim.
"Oh, pa kaj, vseenoje. Imava še eno možnost, ravnatelja nikoli ne briga preteklost!" pove umirjeno. Vedno se sprašujem, kako je lahko taka, če pa se dogaja, da sva se zlagali ravnatelju!
Ko pridem domov, me čaka kosilo. Pire krompir in meso. Moja najljubša jed. Končno, vsaj nekaj dobrega ta dan! Nato pa se spomnim:
"U, mama, danes sem za matematiko dobila petko!!" rečem iz največjega veselja.
"Ooo, bravo! Super, ljubica! Ti sonček moj!" mi čestita.
Ko pa pridem v svojo sobo, mi nekaj ni in ni prav. Oh, saj vem da je mama vesela zame, vendar: mora res vsakič reči ljubček, sonček, miška in podobno?!
Počutila sem se jezno in začudeno hkrati.
Zakaj sedaj to?! Zakaj mi gre mamino govorjenje na živce?!
Uležem se na posteljo. Začnem razmišljati.
Ali je možno, da se me loteva pubeteta?
Zdrznem se. Nemogoče! Ali pač?

Heej! Naredila sem 3. del zgodbe Lana's life, in res upam, da vam je ta del všeč! Like, komentirajte in pa se naročite name, če želite biti obveščeni, ko pride nov del!!
lp,
Billie#13:ghost::unicorn: