Ah ne… Ni mogoče da bi ga poznala… A kako ve toliko o meni..? Moji družini… Lahko bi se vprašala malo… Pogledam ga. Igra se s ptiči, ki sedijo na veji drevesa. Pogledam na levo. Nikogar ni na spregled. »Nathan..?« Pozabi na ptiče in skoči k meni. »Vaše visočanstvo?« Planem v smeh. Nathan se mi pridruži. »Daj resno mislim!« Ga butnem v ramo. Nathan se zresni. »Ja?«
»Kaj si če potem nisi… Volkodlak…? Kaj si?!« Zavzdihne. »Te res zanima? Mislim… Bedno bo bilo slišati… No saj je…« Skomignem. »Zanima me!« Pogleda me. »Veš za štiri elemente? Voda, ogenj, veter in zemlja?« Prikimam. »Sem vampir… In… Element vode. Pravijo nam tudi legende. Torej legenda vode… Razumeš?« Ta svet je popolnoma nor! »Kaj?! To tudi obstaja? Jaz sem mislila da si… Ah, raje ne povem… Torej… Ti si vampir? In element vode?«
»Rose…« Utihne. Zmrznem. Nenadoma me glava začne boleti. Nečesa se spominjam. Prepad, megla… Rose! »Tako mi je ime?!« Še kar zija. »Ne bi smel… Oprosti…« Hodim naprej in nazaj. Torej… Torej je res vse skupaj ena velika laž! Moj spomin? Kako? Planem v nedolžen tih jok. Nathan me objame. »Oprosti…« Zavzdihnem. »Povej mi! Kaj sem!?« Zmaje z glavo. »Nočeš vedeti!« Stisnem pesti. »Hočem vedeti kaj se dogaja! Povej mi!« Še kar zmaje z glavo. To postaja čudno! Kaj mi prekriva?! »Nathan! Povej mi že!« Pogleda me. »Svoje ime že veš! In če ti ni to dovolj lahko greš!« Sprva ga začudeno pogledam. Nato pa skomignem z rameni. »Dobro! Adijo!« Pograbim torbo in stečem stran. »Rose! Nisem mislil resno!« Poženem se v klanec. Pospešim tempo teka. Tečem tako hitro… Slišim Nathanovo vpitje. Vem da je vampir in da lahko kadarkoli prispe v sekundi do mene. A nenadoma začutim nekaj. Pogledam pod noge. Opazim plamene ognja. Še hitreje tečem brez da bi se zavedala. Opazim da trava pod mojimi nogami gori. Tako me bo Nathan zagotovo našel! Še hitrejša sem. Vsako sekundo se moj korak teka pospeši. Ne da bi se zavedala poletim po nebu. Pod mojimi nogami ni trdih tleh. Prestrašim se. Opletam z nogami in rokami da bi se otresla ognja. Ogenj izgine. Čutim da sila moči popusti. Padam na tla. Kakšnih 500 metrov. Ne bom preživela če padem!
Zaželim si da bi spet letela. A ne morem. Padam na tla. Začutim bolečino. Iz mojih ust bruhne kri. Čutim val bolečine, ki se kopiči v mojem telesu. Bolečina je neznosna. Peče me in boli. Opazim da ne diham. Vidim da lebdim v temni vodi. Prepustim se toku vode da opravi z mano. Lovim za zrakom a ne morem priplavati do površja. Izgubljam nadzor. Počutim se kakor bi me nekaj vleklo pod vodo. Izgubljam zrak. Začnem se dušiti. Peče me v grlu in glavi. Vse se vedno bolj temni. Nikogar ni. »NATHAN!« Kričim v vodi a s tem sem izgubila zrak. Pred mojimi očmi se mi stemni in izginila sem v globino vode…


Zdravo!
Upam da vam je tale del všeč! Če vam je lahko lajate, komentirajte in se naročite name če želite biti obveščeni o naslednjih delih! RTM!
Lp, Bad girl!