Zdravo, epidemija še kar nočein noče odnehati zdi se celo kot, da nam bi nekdo prepovedal zabavo in veselje, ki ga tako veliko krat v življenju doživimo z vsakim dnevom pa nam pada tudi interes do športa. Ljudje še vedno pišejo nesmisle po družbenih omrežjih in zaradi pogosto spremenjenih ukrepov prihaja do sporov. Tudi vikend se je končal spet novi delovni tedni, zaposlitev do neba, nenavadnih predstavitev in boleče oči od vsega gledanja v računalnik. Iskreno se mi zdi, da, da se z učenjem na daljavo vedno manj naučimo kar je čudno priznam. Upam, da se poleg corone ne pojavi še kakšna druga težava.
To je vse za danes upam, da vam bo všeč
lahko date like:heart::heart: komentirate in če hočete se naročite
lp. katri
To je vse za danes upam, da vam bo všeč
lahko date like:heart::heart: komentirate in če hočete se naročite
lp. katri
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!






Pisalnica