Se opravičujem ker dolgo ni bilo novega dela:sweat_smile:
Ampak zdej mam končno mal časa:blush:
Tko da...
Uživajte:hugging:
*******************************
Ko so moji možgani dojeli, kar je rekla mami sem že nekaj časa sedela na postelji. Noge me enostavno niso več zdržale. Takoj, ko sem se zavedla, kaj se dogaja, so se mi po licih ulile solze. Resda je bil oči velikokrat nesramen, žaljiv in nasploh zoprn, a kaj hočemo. To je bilo v trenutku pozabljeno, samo da bi se mu uspelo izvleči. Lovro je vlekel za roko zdaj mene, zdaj mami in poizkušal najti izvor nenadne žalosti. Jokal je, da hoče k očiju. Pojasnila sem mu:
''Lovro, očiju ni dobro, zato mora veliko počivati.''
''Ampak, zakaj?'', se je glasilo njegovo večno vprašanje. ''Jaz bi ga rad videl zdaj! Rad bi mu pokazal, da sem bil pogumen fantek, ko so mi nameščali povoj. Nič nisem jokal, čeprav je bolelo!''
*i*''Saj te bo še bolelo, pravzaprav nas vse, in to ne zvita roka oziroma kar koli že''*i*, sem pomislila sama pri sebi. Lovru nisem mogla odgovoriti, saj se mi je glas preprosto zlomil.
Vstopili so trije zdravniki, en moški in dve ženski, ter Lilyjina mami. Bili so sredi pogovora:
''... ja, hvala bogu, ampak vseeno bomo morali...'' je rekla ena izmed zdravnic.
''Se ne bi mogli temu nekako izogniti?'' jo je prekinila druga.
''Žal ne, saj veš da veddno ne gre vse po načrtih. Razen če imaš kakšno boljšo idejo?'', se je vmešal zdravnik.
''Mi lahko poveste, kaj je z njim?!'', je vprašala mami z enako mero nepotrpežljivosti in strahu.
''O, oprostite, gospa,'' je rekel zdravnik. ''Naj se vam predstavimo. Jaz sem Dejan, to pa sta Anastazija oziroma Nastja, kot jo kličemo, in Karmen. Prosili bi vas, če se lahko na hitro pogovorimo o situaciji vašega moža. Na samem. *i*Zdaj, na primer.*i*''
''Am... Ja... No...'' se je zmedla mami. ''No, prav. Ampak res na hitro.''
''Odlično, gremo kar v mojo pisarno.'', je rekla Karmen.
Dejan:
https://media.istockphoto.com/photos/young-doctor-at-the-hospital-picture-id510775366?k=20&m=510775366&s=612x612&w=0&h=JjlU_bwn8f8Pul0GPWz5Wfmta4ntTDpjAgx3q8rf3GA=
Anastazija:
https://c8.alamy.com/comp/E8FNCM/female-doctor-holding-a-stethoscope-E8FNCM.jpg
Karmen:
https://media.istockphoto.com/photos/we-offer-our-patients-premium-healthcare-here-picture-id638647058?k=20&m=638647058&s=612x612&w=0&h=aRF56ZIBXBL1wN45ZRaHkhmjJjIahkmXTYki7wQteJQ=

Odšli so skozi vrata, Lilyjina mami pa je ostala. Takoj sem jo napadla, saj sem vedela, da so ji zdravniki povedali, kaj se dogaja.
''Poglej, Ana,'' je začela. ''Vem, da bo to precejšnji šok. Vsi vam bomo pomagali. Ampak prav imaš, moraš vedeti, kaj se dogaja.'' Globogo je zajela sapo. ''Tvoj oči ni več v hudi smrtni nevarnosti, ampak... No, postal je hrom od pasu navzdol, zato bo ostal brez nog. Potreboval bo pomoč pri vsakodnevnih opravkih, ne bo mogel več v službo in moral se bo preseliti v spodnje nadstropje vaše hiše, ker z invalidskim vozičkom ne bo mogel po stopnicah.''
Vedela sem, da to pomeni, da bo skoraj 90 odstotno ostal živ. Vedela sem, da bo še vedno lahko govoril in me objel. Ampak najbolj sem se zavedala tega, da bom sedaj v glavah vseh, ki me poznajo, označena kot 'tista uboga punca, katere oči je invalid'.