ojlaa,
sori da prej ni blo novga dela, bla sm na pr noni, na poroki, pa pr atu mam računalnik s zgodbo hahah:) uglavnem tuki ej nou deu, mogoce ne tok zanimiv glede na prejšn in nasledn deu ampak preberte useen:) aja pa a bi mogla bl douge dele objaulat?
--------------------------------------------------------------------------------
Sreda je šla mimo, v četrtek se ni zgodilo nič in danes je Petek. James je na košarkarskih pripravah, jaz pa se družim z Amelio. O tistem rojstnem listu in sumljivi izjavi nisem izvedela nič novega.

Mama in oče sta še vedno doma, jutri se spet odpravljata na službeno pot. Rebecca pa je na letovanju. Od vedno je bilo tako, šla ne na vse tabore in letovanja, preostali čas pa preživela pri babici in dedku. Med poletnimi počitnicami je skoraj nič ni doma.

Mogoče lahko počakam, da starši gredo na pot potem pa malo pobrskam. Ne vem sicer kako bi prišla v zaklenjeno pisarno ampak mogoče najdem ključ. Ali lahko preprosto vdrem. Nič od tega se mi ne zdi ravno dobra ideja.

Počasi me stvari začnejo jeziti. Zdaj je že pozno popoldne in odločim se da bom pogledala kakšen film. Če bom v sobi na računalniku, sploh nihče ne bo opazil kaj počnem.

Vležem se na posteljo in odprem računalnik. Prijavljena sem v Netflix zato imam veliko izbire a hkrati nič. Preveč filmov sva pogledali skupaj z Emily in zato me spominjajo nanjo. Grozljivke ne mislim gledati sama, za komedije nisem razpoložena, romantika mi ne diši preveč. Kakšna drama mogoče? Na koncu se odločila za film,ki ga še nisem gledala.

Po uri in pol gledanja se film konča. Solidno brez kakršnih presežkov, za počitniško popoldne čisto v redu. Razmišljam kaj naj počnem. Lahko bi samo šla spat. Ampak misli mi uhajajo h Jamesu. Toliko časa razmišljam kaj je najbolj pametno,da me na koncu odnese spanec.

Zbudim se v sončno jutro. Vstanem iz postelje, starša pa se ravno odpravljata. Na hitro se poslovimo, potem pa grem jaz v kuhinjo onadva pa ven. Ko odprem hladilnik ne najdem nič pametnega, razen nektarine,ki jo tudi vzamem in pojem. Počakam nekaj časa, da se mama ne bi vrnila,če bi kaj pozabila potem pa se lotim iskanja. Kje bi kahko bil ključ? Mogoče v njuni sobi.

Iz kuhinje se premaknem v njuno sobo, v kateri ni prav dosti stvari. Zakonska postelja, na vsaki strani nočna omarica, na levi strani postelje pa dve omari. V njima so večinoma oblačila ali kakšne druge drobnarije. Odločim se da bom najprej pogledala v omaro, kar je precej nesmiselno. Prelagam vse kupčke oblačil, kot da pričakujem da se bom pod enim od njih pojavil ključ. Nadaljujem z jaknami, ki so pospravljene tam. Brskam po vseh žepih, a nič ne najdem.

Premaknem se v drugo omaro. Spodaj so potovalke, vrečke in kovčki a tam se mi zdi nesmiselno iskati. Malce pobrskam po omari a nič ne najdem, nikjer ni sledi o ključu iz pisarne. Kaj pa nočne omarice? Najprej se lotim očetove. Na vrhu stoji majhna lučka, zraven pa samo neki kabli, prav tako v njej ni nič posebnega. V prvem predalu še več nekih elektronskih pripomočkov, v drugem pa knjiga, neke tablete in nič posebnega.

Mogoče pa v mamini najdemo kaj posebnega. Na vrhu je ista lučka, kot pri očetu notranjost pa je druga. V prvem predalu je mnogo voščilnic in kuvert, zraven so vitamini in Vazelin za usta. Ko odprem drugi predal zagledam oranžno skrinjico, v meni pa se prebudi upanje.
Odprem jo, a kmalu razočarano zavzdihnem. Samo nakit je, zlate verižice, zlati prstani, zlate zapestnice. Čakaj. V levem kotu se sveti nekaj srebrnega. Sežem tja, in iz skrinjice povlečem popolnoma običajni ključ, ki zagotovo ustreza ključavnici za pisarno.

Hitro zaprem omarico in pogledam če je vse v redu. Izgleda nedotaknjeno, ničesar ne bosta opazila Zapustim sobo in grem proti pisarni. Pogledam ključ moral bi biti pravi, kajne? Vstavim ga v ključavnico in zavrtim, potem pa zaslišim kako klikne. Bingo.

Vstopim v pisarno, ki je popolnoma ista kot prejšnjič. Kupi papirjev povsod, na vsaki mizi računalnik, a tokrat zaprt. Saj to mi ne bo onemogočilo dela, nazadnje sem našla papirje, ne podatkov na računalniku. Odpravim se proti mamini mizi in se vsedem na stol. Kje bomo začeli?

Ne verjamem, da bi mama spet pustila papirje kar na mizi, zato jih je verjetno pospravila v kakšen predal. Vseeno se odločim, da pogledam po mizi, a tokrat je bolj pospravljena. Prebrskam papirje, ki so v rdečih in modrih mapah a ne najdem nič. Kot da bi vse izpuhtelo v zrak.
-----------------------------------------------------------------------------
stay tuned za nasledne dele:)